V dana?njem infokoncentratu bo manj trupel kot obi?ajno. Ne zato, ker bi bil svet koli?kaj bolj miren. Grizli, ki je izbral dana?nje novice, pa? nima ?elodca, da bi spet poro?al o trpljenju kurdov v Kobaneju, o eboli, o novih konfliktih z Boko Haram, o izmenjavi ognja med Severno in Ju?no Korejo in tako naprej. Vendarle pa bo govora o nuklearnih napadih, ?eprav simuliranih, na?lo se bo tudi nekaj trupel. A za?nimo s samozdravljenjem.
Novi trend med navdu?enci nad samozdravljenjem so injekcije kakca. Ameri?ki antropolog Jeff Leach se je odlo?il poiskati zdravilo za te?ave s ?revesjem, kar ga je pripeljalo do nuje po spremembi ?revesne flore. Tako je v za?etku meseca oznanil, da bo svoje prebivalce ?revesc zamenjal s tistimi, ki jih imajo tanzanijski lovci-nabiralci, pri katerih trenutno ?ivi. Sledil je precej direkten poseg, kjer si je Leach v zadnjik vtaknil ve?jo injekcijo, podobno sla??i?arski, in v svoje ?revo vbrizgal tanzanijski kakec. Ti naj bi zaradi ve?jega stika z umazanijo in bolj naravnega na?ina ?ivljenja bili nekak?na Noetova barka za mikrobe. ?eprav Leach trdi, da je takoj ob?util izbolj?anje stanja, mnogi menijo, da so tak?ni posegi enostavno napa?ni ter da lahko imajo hude posledice. Vendarle pa ima poseg nekatere znanstvene osnove, kot dokazuje tudi tabletka, ki so jo razvili v bostonski splo?ni bolni?nici. Ta je namenjena zdravljenju nekaterih bakterijskih obolenj, vsebuje pa ?love?ke fekalije. Za zau?itje je neprimerno bolj enostavna kot transplantacija kakca kak?nega domorodca. Antropolog je vendarle prepri?an, da bo zdravilni kakec ?el po poti marihuane. 'Neko? je bila marihuana tabuizirana, zdaj pa je samozdravljenje z njo ?isto v mainstreamu. Podobno se bo zgodilo s kakcem', poudari Leach.
Rusija je v oktobru pove?ala voja?ki pritisk na ?vedsko, Finsko in pribaltske dr?ave. Ve?krat so vdrli v njihov zra?ni prostor, vkrcali so se na Finsko ladjo, ki je plula v Baltiku, nad ?vedsko so celo izvedli simulacijo nuklearnega napada. Skandinavski obrambni analitiki ugotavljajo, da naj bi tak?no obna?anje Rusije tako omenjenim dr?avam, kot tudi EU in ZDA nasploh dalo vedeti, da se je stanje po dveh desetletjih ?ibke Rusije dokon?no spremenilo. Pred tremi leti se je namre? spe?i in ranjeni medved zbudil in za?el z desetletnim programom ponovnega oboro?evanja. In zdaj ka?e zobe na vse konce in kraje. Analitiki pravijo, da se Rusija spet po?uti ogro?eno s strani EU, zato se je odlo?ila tem dr?avam zoperstaviti, tako v Ukrajini, kot na severu Evrope. Navkljub hudi diplomatski gro?nji, simuliranemu nuklearnemu napadu, pa se ?vedska ne po?uti ogro?eno, saj jo od Rusije lo?ijo Finska, Baltsko morje in pribaltske dr?ave. Ravno slednje pa znajo zaradi vse ve?jih pritiskov kon?ati tudi v ?apah ruskega medveda, svarijo analitiki.
Rusija je bila v?eraj zve?er prizori??e bizarne nesre?e, v kateri so umrli ?tirje Francozi, med njimi Christophe de Margerie, izvr?ni direktor francoskega naftnega velikana Total. Na moskovskem letali??u Vnukovo v njegovega Falcona tr?il sne?ni plug, ki ga je upravljal pijani voznik. Predsednik Putin je ob smrti Francoza, ki je Total spremenil v svetovnega velikana, ?e izrazil so?alje, poudaril pa je tudi dober odnos, ki sta ga imela. Mi pa okorelemu kagebejevcu ne verjamemo!
Pri najve?ji slovenski zalo?bi tovrstne literature je iz?la zbirka pravljic Svetlane Makarovi?, za katere je spremno besedo napisal Boris A. Novak. Slednji je Svetlanine pravljice ozna?il za najbolj?e mo?ne, saj otroke nau?ijo, kako je treba ?iveti in ravnati s sabo in drugimi. Hkrati pa se Novak spra?uje, kako je avtorica najbolj krvavih slovenskih balad tako svetla, ko gre za otroke. ?e pred leti pa je na to vpra?anje odgovorila avtorica sama ? ker se v tej dr?avi lahko ?ivi? le od kuharskih in otro?kih knjig.
V Mariboru uga?a upanje na zimsko turisti?no sezono. Ste?ajni upravitelji so namre? danes zaprli tudi hotel Arena, ki mu je Mariborski vodovod iz ?e ne povsem pojasnjenih razlogov odklopil vodo. Stoji tudi vzpenja?a. Delavci ?C Pohorje so se vsem vpletenim v zgodbo simboli?no zahvalili ? kakopak pod narekovaji ? in pred vhodom v zgradbo gondole pri?gali dve sve?i. Da bi re?ili smu?arsko sezono bodo ste?ajni upravitelji posku?ali oddati ?i?nice v najem, vendar za to ni ve? veliko ?asa, zaklju?en pa ni bil niti remont. Znana pa je tudi usoda vseh zaposlenih ? vsi bodo odpu??eni. Tako se pi?e ?e ena zgodba o uspehu iz doma?ih logov.
Fotografija: Irene Becker
