?eprav je prvotni namen obiska festivala nedvomno glasbene narave, je potrebno poudariti, da ? ?e nisi ravno na lovu za talenti ? po prizori??u ne te?e? vsakih deset minut, da na kak?nem odru ne bi zamudil naslednjega nastopajo?ega. Zato sem si pred festivalom pripravil kratek urnik artistov, ki jih ?elim sli?ati in uspelo mi je ujeti vse, padlo pa je tudi kak?no prijetno presene?enje.
Knowledge Area
Preden se spustimo v kratke reviewe nastopajo?ih, ki sem jih ujel, naj povem tudi to, da je v kempu bil postavljen t.i. ?knowledge area?, kjer so ?ez dan potekale delavnice trenutno najpopularnej?ega producentskega softwera ? Ableton Live in trenutno najve?jega podjetja za izdelavo raznih (cenovno dostopnih) ma?inc, midi kontrolerjev in softverskih in?trumentov ? Native instruments. Razvijalci teh orodij so tako ob dolo?eni uri zainteresiranim ponudili brezpla?ne in?trukcije osnov dela z njimi. Delavnice tako niso imele ogromne izobra?evalne vrednosti za tiste, ki se z glasbo ukvarjajo, so pa morda kak?nega festivalgoerja pritegnile k temu, da za?ne svojo karierno pot tudi v produkcijskih vodah. Ob ve?erih pa so na tem prizori??u (?e lahko tako imenujemo ne-preve?-velik pokrit ?otor s stoli in mizami) gostili artiste, ki smo jih kasneje sli?ali na glavnem odru. Obiskovalci so jim lahko postavljali vpra?anja, moderator pa je skrbel, da je pogovor bil zanimiv in aktualen. Prvi ve?er smo tako lahko prisluhnili besedam za?etnika bassovske muzike z imenom Mala, ki se je med pogovorom ob?asno tudi zelo tehni?no spustil v glasbo, opisoval svoje najljub?e virtualne in?trumente, razlo?il na?ine lastne produkcije?, v soboto pa so knowledge areo zavzeli Underground Resistance. Ob pogovoru o Detroitu, trenutnem kulturnem in gospodarskem stanju, o tem, da so glasbeno ?e vedno 5-7 let pred ostalim svetom, o tem kako te?ko je bilo odra??ati tam in da skoraj ni nobenega drugega pravega detroitarja, kot so oni sami, so izpadli rahlo naduto, a je bilo vseeno zanimivo poslu?ati (takoimenovane) o?ete tehna oz. njihove sodobnike, kako ponosno razlagajo svoje zgodbe ob?instvu, ki jih ceni. Kot bi poslu?al dedka, ki vnukom razlaga kako je bilo med vojno. Vseeno jim je treba priznati, da so imeli izjemen vpliv na tehno in na elektronsko glasbo nasploh, da so s svojimi na?eli ohranjali underground in du?o v ?asih, ko se je tehno ?ele razvijal in da so podpirali oz. v svojih vrstah ?urili? nekatera zdaj najve?ja imena podzemnega tehna, kot so Jeff Mills, Robert Hood, Claude Young, DJ Rolando in Blake Baxter.
Dan 1 (?etrtek, 27. avgust)
Ker smo bili nastanjeni v press in artist kempu, smo bili v neposredni bli?ini pla?e in plesi??a, na katerem je od 12. do 20. ure vsak dan potekal program ?bolj izi? muzike. Kot ?e re?eno, so organizatorji program pripravili na na?in stopnjevanja, tako da se po?asi uvede? v festivalski ve?er, spije? pivo, se skopa? in pomiga? ob odli?nem hausu. Od dale? smo tako poslu?ali nekaj dobrih did?ejev, najbolj pa nam je prvi dan v uho padel duo Wyles & Simpson. Glasba tega angle?kega dua, ki zasanjani vokal kombinirata z raznolikimi sintetizatorskimi linijami, je hipnoti?no odmevala do na?ih ?otorov. Dogajanje na beach odru je zaklju?il band Stuff., ki je s svojim spacey elektronskim jazz-funkom (bobni, klaviature, kitara, pihala in dj) po?asi napovedoval za?etek festivalskega dogajanja ob trdnjavi.
Prvi dan je bil Clearing oder namenjen ljubiteljem hausa, med drugim so ga gruvali Four Tet, Osunlade in Franck Roger. Za tehnoljubce pa je bilo dogajanja toliko, da je bilo treba skrbno izbrati kdaj in kam. ?eprav je oder The Moat ?e ob 20. uri otvoril Ben Ufo, smo se odlo?ili, da ?e malce po?akamo in ob polno?i prisluhnemo ?vicarju Damianu Deromi, ki smo ga ?e pred festivalom zapazili zaradi njegovega energi?nega tehna. Pred nastopom smo se z njim pogovarjali tudi o njegovem live actu, produkciji in zakaj na nastopih nosi masko. Povedal nam je, da (takrat, ko igra v ?ivo), uporablja Ableton live, APC40 kontroler, sintetizator Moog slim phatty, baslinijasto legendarno TB303ko in efekte, da isto opremo uporablja tudi ko producira, da izdaja na zalo?bah, kot so Darknet, Achromatiq, Arteria in Hypnotic Room. Nato smo eno uro posvetili raziskovanju ogromnega prizori??a, da smo za?utili vajb na vseh plesi??ih in za orientacijo v naslednjih dneh festivala. Na The Moat-u so ?e po?teno ru?ili Ben Ufo, Pangaea in Pearson sound v projektu Hessle audio. ?al je bila gne?a prevelika za optimalno muzi?ko izku?njo, zato smo se po?asi odpravili nazaj na Aria stage, kjer smo poslu?ali srbskega producenta Lag-a. De?ko ?e po?teno orje po svetovni tehno sceni in s svojo izdajo na MORD records, ko ga je pod okrilje vzel Bas Mooy. Odli?na selekcija komadov, a na momente malo povr?no pri mixih in beatmatchanju. Njegovega seta nismo mogli poslu?ati do konca, saj je v The Voidu ?e vrtel DJ Deep, ki je zanimiv predvsem kot lastnik zalo?be Deeply Rooted, kjer izdajajo imena, kot so Dax J, Zadig, Jonas Kopp, Ben Klock ipd. Ne preve? dinami?en, a selekcijsko v?e?en set je zaklju?il ob 4:00, ko je me?alko prevzel R?dhad, eden vodilnih producentov novega vala tehna, ki redno izdaja na zalo?bah, kot so Token, Cocoon, CLR in Dystopian. ?eprav je dvignil vzdu?je in postregel z nekaterimi konkretnimi tehno pokalicami, je izku?njo pokvarilo ozvo?enje, ki je (najverjetneje zaradi problemov z elektriko) na visokih tonih vsake 20 minut ugasnilo in s tem je glasba izgubila prejcej?en del svojega frekven?nega razpona. Tako smo se odpravili proti izhodu in pol ure pred koncem ustavili ?e pri Moat odru, kjer je Anthony Parasol brez popu??anja zaklju?eval prvo festivalsko no?.
Naj omenimo ?e zanimivost, da so kot edini slovenski bend na Dimensions festivalu nastopili Your Gay Thoughts in sicer na edinem odru, ki je lociran dejansko znotraj trdnjave Punta Christo in sprejme cirka 75 ljudi.
Dan 2 (petek, 28. avgust)
Tudi v petek smo se na pla?i nau?ili dobrega hausa in funka, najbolj sta nam ostala v spominu did?eja, ki so ju zapisali kot ?Dimensions soundsystem?. Najverjetneje promotorja festivala ali delavca v PR oddelku, saj ob opisu pi?e ?The Dimensions crew takes over the decks.? Poletna house idila, ki jo je zaklju?il Jeremy Underground s potovanjem po po?asnej?ih chillhouse melodijah.
Zaradi rahle utrujenosti od prej?njega dneva, ne preve? atraktivnega lineupa pred polno?jo pa tudi tipi?ne slovenske ?dajmo najprej nekaj spit pa gremo pol naprej? (za kar smo kasneje ugotovili, da je tudi lastnost hrva?kih partyborcev), smo se na prizori??e odpravili ravno v ?asu, da smo ujeli Underground Resistance. Ob zvokih legendarnih klasik iz Detroita, so nas vozili zvoki saksofona, klavirja in semplerjev. ?eprav je bila muzika za du?o, smo pri?akovali mogo?e malo bolj dinami?ne prehode, zdaj pa je zvenelo vse dokaj generi?no, pripravljeno vnaprej (?eprav so nekaj ur pred tem govorili o zadevi, imenovani ?the lock?, ko se glasbeno vse poklopi in lahko stopijo stran od ma?inc, saj so jih nastavili tako perfektno, da lahko same delajo naprej). ?al tega ni bilo ob?utit, ob?utek smo imeli, da se poigravajo z in?trumenti na stare komade, z nekaj improvizacije, a premalo dinamike. Vseeno je ve?ina obiskovalcev eufori?no pri?akala njihovo interpretacijo legendarnega Knight of Jaguar skoraj v zaklju?ku njihovega seta. Soulful Detroit tehno je pomenil uvod v surovo in hladno tehno ?raufarnico, ?as da nastopi Surgeon. Tokrat brez brade, je rutinirano odpeljal mo?an set, na katerega bi v kaki kleti brez problema zarejvali skupaj z ostalimi, tudi najbolj zategnjeni tehno puristi. Neprecenljiv je bil trenutek, ko smo z Lagom (nastopajo?im dan prej na Aria odru) migali na Surgeonov set in v nekem trenutku se obrne do nas s pogledom, me?anice presene?enja in ponosa reko?: To je moj komad! Res mora biti velika ?ast na tak?nem festivalu izpod rok enega izmed fotrov tehna sli?ati svoj komad. ?eprav se nam je zdelo, da je Surgeon highlight petkove no?i, nas je naslednji nastopajo?i prepri?al v nasprotno. Jamie Roberts, ?irnemu rejverstvu bolj znan kot Blawan je did?ej in producent iz Velike Britanije, ki ga brezkompromisno ?ge po Franciji, Nem?iji, Nizozemski, Belgiji, ?kotski itd. Dinami?ni izbor komadov in skoraj brezhibno miksanje vinilk, nam skoraj ni pustilo dovolj ?asa, da bi ?li po pivo. Res super zaklju?ek petkovega dogajanja. Skupaj s hamburgerjem so spomini na minulo no? nudili popolno kombinacijo za po?asen odhod proti ?otoru.
Dan 3 (sobota, 29. avgust)
Po dveh no?eh intenzivnega rejvanja, smo se po pregledu sobotnega lineupa odlo?ili, da ga pre?ivimo skoraj v celoti v kempu, da gremo po?ekirat Juan Atkinsa in to je to. Nekje okrog 1. ure so nas prvi? zasrbeli podplati in rite so poplesavale po ribi?kih stolih, ko se je iz clearinga zasli?alo prve komade Delano Smitha, ki prav tako kot Juan Atkins in ekipa Underground Resistance, prihaja iz rojstnega mesta tehna ? Detroita. Upali smo, da se bo dobra muzika, ki jo sli?imo ali nehala ?imprej ali nadaljevala, ko se bomo mi povzpeli do tega plesi??a. A ?al se je kon?ala s koncem nastopa Delano Smitha, mi pa smo ?akali, da Juan Atkins ?o?e?i?. Prvovrstno razo?aranje skoraj vseh obiskovalcev je sledilo kaj kmalu po intru, ko je Juan zmixal prvo plo??o ? brez ob?utka in s poraznim beatmatchingom. Izbor komadov je bil super, a sta nas slabo miksanje in nepovezanost zgodbe zmotila toliko, da dolgo nismo zdr?ali na plesi??u. Zaradi nenormalne gne?e, ki je bila najverjetneje posledica dejstva, da je sobota, smo pobluzili po prizori??u, si privo??ili pe?ene klobasice in skok na bok.
Dan 4 (nedelja, 30. avgust)
Po izici prej?nje no?i, smo polni energije silili najprej na pla?o, kjer smo poslu?ali bend Afriquoi, ki nam je med son?nim zahodom serviral v ?ivo zaigrane afrohouse komade in se ?e pripravljali na ? po mnenju mnogih ? najbolj?o no? festivala. Na The Clearingu so znova pripravili poslastico za ljubitelje housa in funka ? George Clinton, Moodyman, Jeremy Underground in Motor City Drum Ensemble, so zagotovo zamuvali vsakega, ki mu je blizu taka muzika, mi pa smo se ?e po?asi gu?vali v The Moat, kjer so to no? razbijali Vril (live act), Truncate in Ben Klock. Prvi je, z malce po?asnej?im, a mo?nim tehnom, napovedoval, da smo se z vstopom v ?luknjo? odlo?ili prav. Truncate ga je kasneje po?teno zlomil z velikim ?tevilom svojih komadov, z dinami?nimi miksi in ravnoprav?njim stopnjevanjem in spu??anjem. Tudi vzdu?je je bilo super, ozvo?enje je ?timalo in skoraj lahko re?emo, da si z Blawanom (po skromnem mnenju pisca tega reporta) delita prvo mesto kar se ti?e tehna na Dimensionsih. Kasneje je me?alko prevzel Ben Klock, a nas je razo?aral. Brez energije, generi?en set, ki se giba, napol dinami?ni komadi, ki to niso in znova prihajajo?i in odhajajo?i obiskovalci, so njegov nastop spravili do meje vzdr?nega, a smo ?eleli po?akati do konca, saj nikdar ne ve? kako se bo izteklo, hajp okoli njegovega imena pa je vseeno dovolj velik, da tam skoraj mora? biti. A so ob koncu njegovega seta obiskovalci ?e takoj za?eli zapu??ati prizori??e, nobenega aplavza, nobenega ?we want more?? Benova izmu?enost, izmu?enost festivalgoerjev ali nezainteresiranost organizatorjev, da vle?ejo zadevo ?e dlje v nedeljo? Mogo?e vse skupaj, ampak vemo, da dober vajb in dobra muzika nikoli ne ustavita dogodka ob dogovorjeni uri.
Vseeno je treba festival pohvaliti iz vseh mo?nih kotov, tudi muzi?ko, ?eprav lahko zgornji report zveni na ?ase negativno. Drugo leto na Dimensions vsekakor spet, priporo?am pa ga tudi vsem, ki berete ta report in ?elite na kak res dobro organiziran festival. Problem je morda le v tem, da se vam bo po obisku Dimensionsov vse zdelo drugorazredno ;)
