8. marca 1917 (23. februarja po julijanskem koledarju) so tekstilne delavke v Petrogradu začele demonstracije zaradi pomanjkanja kruha, visokih cen in vojne izčrpanosti med prvo svetovno vojno. Protesti, ki so sovpadli z mednarodnim dnevom žena, so se hitro razširili na druge tovarne. V nekaj dneh je v stavkah sodelovalo več kot 200.000 delavcev.
Dnevna doza delavske zgodovine

Dnevna doza delavske zgodovine predstavlja zgodbe boja za enakopravnost in pravičnost iz zgodovine delavskega razreda.
Na današnji dan leta 1864 je v ameriškem mestu Troy v zvezni državi New York 300 delavk, zaposlenih v 14 pralnicah, začelo s stavko. Delavke omenjenih “firm” so predtem ustanovile prvo žensko zadrugo, imenovano “The Collar Laundry Union”, pod vodstvom Kate Mullany. Zahtevale so dvig plač za približno četrtino, pa tudi boljše delovne razmere - težko delo, ki so ga skoraj izključno opravljale ženske, je obsegalo do 14-urne delavnike, delo v peklensko vročih prostorih (od tam izvira ang izraz “Sweatshop”) in nevarno blizu vroče vode, nevarnih kemikalij in vročega železja. Plača?
Danes začenjamo v Londonu, 21. februarja 1848.
Na ta dan je izšel Komunistični manifest, ki sta ga za Zvezo komunistov napisala Karl Marx in Friedrich Engels. Nastal je kot naročen program majhne emigrantske organizacije, napisan pod časovnim pritiskom, tik pred revolucijami leta 1848. Evropa je bila v krizi: lakota, brezposelnost, cenzura. Marx je bil politični izgnanec, Engels industrijski opazovalec Manchestra. Manifest je bil zamišljen kot intervencija v prihajajočo revolucijo – ki pa je bila že leto kasneje poražena, besedilo pa skoraj pozabljeno.
Na današnji dan leta 1971, drugi dan študentskega upora na Univerzi Filipinov v Dilimanu, je filipinska orožništvena policija brez naloga vdrla v ženski študentski dom Sampaguita. Iskali so študent(K)e, ki so dan prej postavljale barikade proti vladi Ferdinanda Marcosa. Ranjenih naj bi bilo najmanj 60 študentk in študentov.
Dnevno dozo delavske zgodovine danes začenjamo pred filipinskim parlamentom v Manili.
Na današnji dan leta 1970 je v Manili izbruhnil protest ob prvem nagovoru predsednika Ferdinanda Marcosa v njegovem drugem mandatu. Zbrali so se študenti, delavci in revni prebivalci mesta. Povod ni bil simboličen, ampak zelo konkreten.
Dnevno dozo delavske zgodovine danes začenjamo ob obali Indijskega oceana.
Na današnji dan leta 1964 je na Zanzibarju izbruhnila revolucija, v kateri je temnopolta afriška večina strmoglavila sultana in njegovo pretežno arabsko vlado.
Zanzibar je bil formalno neodvisen šele nekaj tednov. A oblast je ostala v rokah manjšine, ki je svojo moč podedovala iz stoletij arabskega in nato britanskega kolonialnega gospostva. Volitve leta 1963 so to neenakost samo utrdile – večina je glasovala, manjšina je vladala.
Fašiste v zrak, morilce pod zemljo. Od španskih premierjev do čilenskih šefov
Delavsko zgodovino tudi v decembru prelistava delavska brigada.
Latinske delavke, Fanon in Fisas v animiranem filmu studia Toei.
Današnjo dozo delavskega zgodovine začenjamo z angolsko državljansko vojno. Začela se je 11. novembra 1975 z razglasitvijo njene neodvisnosti, in s tem konca portugalske 500-letne kolonizacije.
Danes na meniju: MLK, protiimperialistični upor na Šrilanki, Pariška komuna.
