Ko se oziramo onkraj lahko poslušljivih glasbenih žanrov, ki odmevajo z radijskih frekvenc in Spotify plejlist, v roke kaj hitro zagrabimo plate trših žanrov. In enostavno izbiro vam, drago poslušalstvo, ponujamo v tokratni Plastiki. Da se ne bi vrteli v krogih moshpita na eno in isto zlajnanost trasha, death metala in enoličnih, prežvečenih pristopov k drotanju po strunah, skačemo v subžanr party grinda, s portugalskimi Serrabulho in njihovo četrto izdano ploščo Piss & Love.
Plastika
Iz športnih kuloarjev kdaj pa kdaj tudi v glasbene svetove pobegne debata o tem, ko je najjači, kdo je "the GOAT". No, če govorimo o švedski psihedelični sceni, ni dvoma, kdo je "the GOAT", se pa že dobrih deset let sprašujemo, kdo stoji za eksperimentalno zasedbo, ki o sebi izdaja le to, da naj bi bili iz Korpilombola. Kraj s samega severa Švedske ima zanimivo tradicijo petljanja z okultnim in vudujem. Ni čudno, torej, da so Koze misteriozni, maskirani, anonimni in - še vedno sveži. Kakršen je tudi njihov istoimenski, ravno izdani album.
Four Tet, britanski elektronski glasbenik, je 15. marca 2024 izdal svoj dvanajsti studijski album z naslovom "Three". Album vsebuje osem skladb, ki prikazujejo njegovo mojstrstvo v združevanju ambientalnih zvokov, kompleksnih ritmov in prefinjenih melodij. Glasbenik, ki je skozi leta razvil edinstven slog, na tem albumu raziskuje nova območja zvoka in prostora ter ustvarja glasbo, ki je hkrati introspektivna in dostopna širšemu občinstvu.
V času, ko se svet ponovno spogleduje z neomejeno rušilno močjo atomskega orožja, bodisi s kokicami v rokah po svetovnih kinoddvoranah, bodisi z bolj resnimi namerami v generalštabih svetovnih velesil, kjer se premleva vprašanje “Bi, al ne bi?”, je jasna le ena stvar - Jedino Bubašvabe Preživljavaju Černobil.
Najnovejši album ameriškega producenta Huntera P. Thompsona (AKA Akasha System) z naslovom Pythonia, ki ga je ustvaril v svojem “Green house” studiu v Portlandu, je prijetna kombinacija elektronskih zvokov, ob katerih si z lahkoto predstavljamo mirne in deževne dneve na pacifiški obali. Z združevanjem ambientalnih synthov in počasnih, na trenutke skorajda plemenskih house ritmov Thompson mojstrsko gradi unikaten glasbeni svet, poln odmevov in ponavljanj.
Vsake toliko se pojavi nov album, ki je tako prežet z estetiko nekega preteklega zvoka, da bi ga tudi nadebudni poslušalci brez pomislekov umestili v zlata leta dotičnega žanra. Tak je nov album brazilskega kantavtorja Rogê-ja z naslovom Curyman, na katerem slikovito prepleta sambo, funk in brazilski soul ter nadaljuje zdaj že več desetletij dolgo tradicijo odličnih glasbenikov iz te Južnoameriške države.
V preteklih nekaj tednih ste na naši frekvenci skoraj zagotovo ujeli kakšnega od svežih singlov bratov D’Addario, Briana in Micheala, duet z imenom The Lemon Twigs. Razlog za to je bila njuna težko pričakovana četrta studijska izdaja, ki sta ji nadela ime Everything Harmony, izšla pa je pri založbi Captured Tracks. V sveži Plastiki nekaj besed in celotna plata, kot se spodobi.
V tokratni Plastiki poslušamo album Nature Morte kanadskega eksperimentalnega rock tria BIG|BRAVE, ki ga sestavljajo pevka in kitaristka Robin Wattie, kitarist Mathieu Ball in bobnarka Tasy Hudson.
V tokratni Plastiki prisluhnemo prvi live izdaji vrhunskih hrvaških inštrumentalistov, Tihomirja Hojsaka in Filipa Novosela, albumu Duckling Soup. Dvojec zvok gradi na etno brandu dialoga med tamburo in kontrabasom. Utrjevala sta ga že z mnogimi sodelovanji, med drugim s Tamburaškim orkestrom Hrvaške Radio-Televizije, Vlatkom Stefanovskim in Nenom Belanom, pred kratkim pa sta portfelju priključila še igralec kavala Theodosi Spasov.
“I think Mengistu Haile Mariam is my neighbor.”
Prvi verz uvodnega komada “Asylum” albuma Aethiopes z omembo zimbabvejskega socialističnega diktatorja iz osemdesetih let prejšnjega stoletja poslušalca brž pošlje v misteriozen svet prvega izmed dveh lanskih izdelkov newyorškega reperja billyja woodsa, izdanega pod znamko Backwoodz Studioz. Ob srhljivem vrtinčenju tipk, kitare in trobil, vzorčenim najverjetneje s starih zimbabvejskih plošč, naslikava trdnjavo, polno paranoje in zakonskih prepirov, ki jo bodeče žice, zapornice, varnostniki in kamere varujejo pred zunanjim svetom, kjer strašijo duhovi Mengistujevih tisočerih žrtev, hribe pa polnijo mine.