Pod novo postavitev se podpisuje francoski režiser Arnaud Bernard, ki se je odločil, da bo postavitev približal sodobnemu gledalcu. Ob dvigu zavese se porodi grenka misel, da revščina še nikoli ni izgledala tako stilno, kot na prikazanem podstrešju, kjer od mraza drgetata poet Rodolfo in slikar Marcello. Čeravno je pohištva ali kakršnihkoli drugih predmetov zelo malo in kažejo tudi očitne znake obrabe, so vizualno skladni. Priča smo scenskemu minimalizmu, pa tudi anahronizmom, ki postanejo zelo očitni v tretjem dejanju (gostilno predstavlja prikolica, ob njej razpadajo avtosedeži, pralni stroj in hladilnik). Minimalizem je umerjen, na odru se ohranja natanko dovolj materiala, da občinstvo potegne v svoj svet. Tudi kostumografija Carle Ricotti je nežno anahronična. Protagonistke, preproste šivilje Mimì, nismo videli v, na primer, obleki z rokavnimi naborki, kot so ji jo zamišljali za časa svetovne premiere opere, leta 1896. Tokrat se nam je sprva pokazala v nevpadljivi jopi in krilu, ki sega do kolen. Brez težav bi se zlila z današnjim mestnim vrvežem.
KoncertRacija
No, pa tudi mi praznujemo dan Sv. Patrika, čeprav z našo kulturo, razen krščanskega pedigreja, nima veliko skupnega. Kaže, da je imel John Carpenter, zdaj že davnega leta 1988, še kako prav, ko je v svojem filmu »Oni živijo!« denar opisal kot novodobnega boga vseh prebivalcev moderne družbe. Tako danes tudi alternativcem ni več problematično čaščenje verskih praznikov, četudi v svoji filozofiji gledajo na vsa verstva tega sveta zgolj kot opij za ljudstvo. Danes je dovoljeno vse in če to vse prinaša denar, je toliko bolj upravičljivo.
Kako paradoksalno. Veseli december, ki se je v petek 2. decembra pravzaprav začel zelo žalostno. Celjski veterani Multiball so prav na prej omenjeni datum, stopili na oder kluba MC v Pekarni, da predstavijo svojo zadnjo albumsko stvaritev, Gimme your fire. Veterani, ker so glasbeno pot začeli že leta 2001 in prvenec At last! izdali, zdaj že daljnega leta 2004. Ob velikem številu koncertov doma in v tujini so naslednje leto 2005, uspeli izdati že drugi album Endless Journey, ki je izšel tudi v Italiji pri založbi Idelirium Records.
Powerviolence ali po domače močno nasilje. Glasbena zvrst. Dvorana Gustaf. Pekarna. Sreda, 28. 9. 2016.
Počitnice oziroma festival Punk Rock Holiday, s tokratno oznako 1.6, se je končal že sredi meseca avgusta, natančneje 12. 8., vendar sem z objavo tega članka počakal z razlogom. Imel sem na sumu, da bom že zelo hitro lahko poročal o vnovični razprodaji festivala. In prav to se je zgodilo v četrtek, 1. 9. 2016. V eni sami uri je bilo prodanih vseh šest tisoč festivalskih kart. Festival, ki bo prihodnje leto nosil oznako 1.7 je torej že letos, dvajset dni po zaključku letošnje edicije, razprodan. In v nadaljevanju sledi verjetno kar nekaj odgovorov, zakaj je tako.
Morda je bil kriv napačen dan v tednu, morda vpliv planetov ali kvantiteta dogodkov Festivala Lent, da je bil četrtkov koncert (op. p. 30. 6. 2016) Borghesie in Werefox, na Večerovem odru, tako slabo obiskan. Morda noben od zgoraj naštetih razlogov ni vplival na slab obisk. Prazaprav je to v naši deželi vprašanje za milijon dolarjev, s katerim se že nekaj časa ubada kopica organizatorjev prireditev, kakor tudi novinarjev. Kako je možno, da taista publika prepozna kvaliteto alternativnega glasbenega dogodka nekaj dni prej, Borghesio in Werefox pa nato gladko prezre?
Prejšnji četrtek, danes bo natanko teden tega, so imeli Matter svoj promo koncert za novo plato - Amphibios. Sam se dogodka nisem uspel udeležiti, zato sem poslal na koncert svoje ljubljanske miniončke. Miniončka. Kaj je spisala Teja, ter njene vtise iz najbolj nahajpanega koncerta v letošnjem letu, dobite, če kliknete na sličico na levi strani.
Vse poti vodijo v labirint. In to direkt do vašga šupka. - Dacho
Fantje prijateljujejo že iz časa osnovnošolskih radosti. Njihovo druženje je prežeto z glasbenim ustvarjanjem že od samega začetka, ko so semplali zvoke iz svoje okolice in komadov tistega časa ter jih mešali s pomočjo kasetofonov, ki so bili tudi njihov takratni skupni imenovalec.
Na ljubljanskem Orto festu so se v nedeljo, 24.4.2016, ustavili legendarni starošolski hardcorovci Dag Nasty iz Washingtona. Bend, ki je nastal sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja na pobudo kitarista Briana Bakerja, prav tako legendarnih Minor Threat. In originalna postava iz leta 1985 se je na svoji prvi evropski turneji kariere, ustavila tudi v naši prestolnici.
Ker je bila turneja izjemno kratka, smo lahko še toliko bolj navdušeni, da so se odločili za našo prestolnico, ki je tako privabila navdušence iz skoraj vseh sosedskih držav.
Kako je estonska glasbena tradicija ustvarila raj za zvočne navdušence