BIG|BRAVE: Nature Morte

V tokratni Plastiki poslušamo album Nature Morte kanadskega eksperimentalnega rock tria BIG|BRAVE, ki ga sestavljajo pevka in kitaristka Robin Wattie, kitarist Mathieu Ball in bobnarka Tasy Hudson.

Po dveh albumih, izdanih pred dvema letoma - Vital ter Leaving None But Small Birds, ki so ga posneli skupaj z zasedbo The Body - je letos izšel njihov sedmi studijski album, Nature Morte. Fraza je francosko poimenovanje za slikarski motiv tihožitja, v dobesednem prevodu pa bi se naslov glasil “mrtva narava”, kar pritiče temnim tematikam zasedbe. Šest pesmi ga postavlja na skupno dolžino 43 minut, album pa je obarvan v temne odtenke, kontemplativen in plava v občutkih nelagodja, nemira in razpada, je minimalističen in teksturalno nasičen.

Trio zvok albuma gradi z minimalističnimi, "straight forward" bobni, doomerskimi kitarami, polnimi distorzije in feedbacka, ter z visokim Bjorkovskim vokalom, s katerim Wattie skozi svoja besedila ukvarja s travmo in njenimi posledicami, ženski podjarmljenosti in upanju, ki je mnogokrat brez smisla. BIG|BRAVE se ne obotavljajo in v prvem komadu carvers, farriers and knaves brez uvoda skočijo v zgodbo o skrivnostni bolezni, ki jo vokal opisuje preko gmote kitarskega feedbacka in grmečih bobnov.

Nadaljujejo z desetminutno the one who bornes a weary load, ki ušesa najprej ogreje z ritmičnim rifanjem, ki se mu pridruži še gromenje činel in bas kitare. Po minimalistično zgrajenem gromkem zvoku se skladba umiri; žaganje nadomesti ambientalna kitara ter repetitiven vokal. Nanj BIG|BRAVE počasi nalaga dodatne elemente in zvok tako razvija do vrhunca, v katerem temo albuma še dodatno podčrta verz "because I have this kind of form, it happened to be me".

Sledi kitarski komad my hope renders me a fool, slabih pet minut dolg melanholični ambientalni sprehod, ki nima vokala in bobnov, in zato morda deluje kot intermezzo - to pa ne pomeni, da bi bilo skladbo ob poslušanju na mestu preskočiti.

Drugo polovico albuma otvori the fable of conjugation, nežni vokal vštric s senzibilnostjo kitare pa kasneje počasi ujamejo tolkala, s katerimi se zvok v skladbi razvije, umiri, nato pa preseka s kričečim vokalom in energičnimi bobni. Kot razloži Wattie, v žanru folka opeva človekovo podzavestno potrebo po nadzoru in osvajanju katere koli stvari. Album se zaključi z a parable of the trusting in nekoliko krajšo, bolj umirjeno the ten of swords.

Album Nature Morte zaradi teže in tako zvokovne kot tematske zahtevnosti od poslušalca, poslušalke skorajda pričakuje ponovno poslušanje, ki ga je brez dvoma vreden.

Facebook Twitter Deli