V letu 2010 je izza drum&bass mešalk stopil Com Truise, ki ga danes lahko bolje poznamo kot "obleči se v osemdeseta" elektroniko. V plastificiranje je začel njegov skoraj marševski letošnji album WAVE 1 izdan pri Ghostly International. Glede na že 4 leta nespremenjen stil je bilo pričakovati, da bo album pokazal še kakšno drugačno ritmično opcijo nostalgične analog-tronike, vendar pa Truise noče ali pač ne zna drugače. Nekako ni slišne razlike med komadi izpred letom dni ali letošnjim albumom. Truisova produkcijska fleksibilnost zvoke osemdesetih nekako umešča v ne-osemdeseta z simetričnimi a nepredvidljivimi ritmi. Ob tehnični dodelanosti je edini pokazatelj, da je to elektronika nove dobe, dejstvo, da ima muzika formo pop-a iz 85-ih in nima vokala. Edini vokal, ki pa ga je do danes uporabil Truise je na Wave 1 žal moški, kar nekako ne gre skupaj z tako dobro elektroniko, ki reproducira čase Cindy Lauper.
Album Wave 1 se od njegovega prednika In Decay razlikuje le v dolžini in enemu komadu z vokalom, kot sem že prej omenil, pa slišne razlike med izdajami Com Truisa ni zaznati. Še vedno pušča v pričakovanju, da se analognemu koncertu Američana Setha Haleya pridruži še kakšen vokal nežnejšega spola, kar pa bi lahko bila tudi potrebna sprememba ki bi popestrila in poživila Truisov opus.
Com Truise bo nastopal skupaj z bobnarjem Rory O`Connorjem najbližje nam v Padovi 25. maja. Ni mi ravno po godu, da Truise v živo na sintisajzerje ne igra veliko (skoraj nič), vendar pa vnaprej posneto v živo efektira in analogiji pribije še živo spremljavo na bobnih, kar pa je za vsakega prista?a elektronike zadosten recept za meditacijo v stilu.
Luka Šinigoj
