Belgijec Thomas Cordy je pod psevdonimom Enkephalin pred približno desetimi dnevi izdal svoj četrti EP Cloud Surfer. Poleti 2012 je izdal svoj prvi EP Nerve Impulse, približno leto nazaj pa EP You Cant Spit pod založbo Sons Of Beat. Že tedaj je polomljena in sesekljana glitch-tronika sledila domnevni ideji Enkephalina - intervenirati signalom bolečine in melanholije ter slednje izpodrivati s kompleksno elektroniko. Medtem ko smo navajeni, da možna čustva z glasbo znova podoživljamo ali celo še bolj napihujemo (z nostalgičnimi pop-formami), se glitch-hop tronika Enkephalina z afekti spopada tako da se sproščeno sprehodi med njimi z spuščenimi hlačami, v stilu.
Glitch elektornika se rodi v devetdesetih ko pričnejo producenti eksperimentirati in izkoriščati tehnološke zanke in napake, do katerih pride naprimer če postaviš dva telefona na liniji skupaj. Banalen a nazoren primer narave elektronike napak.
Stilno dovršen Cloud Surfer se formalno od prejšnjih izdaj razlikuje po založbi Kaometry. Po dosedanjih izdajah založbe izgleda, kot bi bili z Enkephalinom zadeli v polno. Cloud Surfer je obvezna izkušnja vsakega pristaša elektronike, tako hitre kot počasne. Stereo slika je fascinantna, saj se organsko in neorgansko nevidno pretakata v frajerskem ritmu, ki pa po drugi strani lahko izgubi zanos že po približno desetih ali petnajstih minutah.
Žal se pri tako tehnično dovršeni glasbi poraja vprašanje izvajalske prakse. Kdaj bi si sploh lahko bilo moč ogledati in preveriti dejansko spretnost belgijca? Nimam pojma. Niti Sons of Beats kot tudi Kaometry nimata še razpisanih dogodkov z danes recenziranim Enkephalinom.
Če torej imate prevelike zvočnike in se nameravate brezciljno podati v svet zapovedanih ali prepovedanih substanc vas lahko Cloud Surfer glitch-hopperja Enkephalina še dodatno privzdvigne, vendar boste kmalu pogrešali zemljo pod nogami, ker se od višine in glitch-elektronike lahko hitro zvrti.
Založba Kaometry
Izdano 17. marca 2014
Luka Šinigoj
 |
