22. junija 1941 je bil v gozdu Brezovica pri Sisku na Hrvaškem ustanovljen Sisaški partizanski odred, ki velja za prvo organizirano partizansko enoto na ozemlju okupirane Jugoslavije. Nastal je le nekaj ur po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo, v času, ko je bila Neodvisna država Hrvaška stara komaj dva meseca in ko je večina Evrope že padla pod nacistično ali fašistično oblast. Odred je štel okoli osemdeset borcev, večinoma hrvaških komunistov in delavcev iz Siska ter okoliških krajev. Njihove prve akcije niso bile velike bitke, temveč sabotaže železnic, telefonskih povezav in druge infrastrukture, s katerimi so skušali motiti okupacijsko oblast. V naslednjih letih je iz podobnih skupin zraslo partizansko gibanje, ki je na območju Jugoslavije povezalo več sto tisoč borcev. Pomen Sisaškega odreda ni v njegovi velikosti, temveč v dejstvu, da je bil eden prvih organiziranih oboroženih odporov proti okupaciji na območju Jugoslavije.
24. junija 1976 je poljska vlada napovedala drastične podražitve osnovnih živil. Cene mesa naj bi se ponekod zvišale za skoraj sedemdeset odstotkov. Že naslednji dan so po državi izbruhnile stavke, protesti in izgredi. V Radomu so demonstranti zažgali sedež vladajoče partije, v Ursusu pri Varšavi pa so delavci blokirali železniške proge. Oblasti so odgovorile z množičnimi aretacijami, pretepanjem in političnimi procesi. Čeprav je vlada podražitve hitro umaknila, je represija sprožila nastanek Odbora za obrambo delavcev oziroma KOR, ene najpomembnejših opozicijskih organizacij v pozni socialistični Poljski. Prav iz teh mrež sta kasneje zrasla gibanje Solidarnost in del opozicije, ki je v osemdesetih letih pomembno prispeval k razpadu komunistične oblasti na Poljskem.
20. junija 1967 je bil boksarski prvak Muhammad Ali spoznan za krivega zaradi zavrnitve vpoklica v ameriško vojsko med vietnamsko vojno. Ali je leto prej javno zavrnil nabor in izjavil, da nima nobenega spora z Vietnamci ter da ga ne bodo poslali tisoče kilometrov daleč ubijat revnih ljudi, medtem ko se temnopolti Američani doma še vedno soočajo z rasno diskriminacijo in neenakostjo.
Muhammad Ali je svojo zavrnitev vpoklica pojasnjeval takole:
IZJAVA
Zaradi odločitve mu je grozila zaporna kazen, odvzeli so mu naslov svetovnega prvaka in za več let praktično onemogočili športno kariero v najboljših tekmovalnih letih. V času, ko je bila podpora vojni v Združenih državah še vedno močna, je bil eden redkih svetovno znanih športnikov, ki so ji javno nasprotovali. Vrhovno sodišče je obsodbo razveljavilo šele leta 1971. Do takrat je Ali izgubil skoraj štiri leta svoje športne kariere.
