Begunci, prodaje in sladoled.

Tudi današnji Infokoncentrat začenjamo v znamenju beguncev. Na dunajsko železniško postajo Westbahnhof jih je samo v ponedeljek iz Madžarske pripotovalo okoli 3650. Od teh je le šest Afganistancev zaprosilo za azil, preostali so pot nadaljevali v smeri Nemčije, poroča avstrijska tiskovna agencija. Povečan prihod beguncev v Avstrijo iz Madžarske se je spročil v ponedeljek, ko so madžarske oblasti beguncem prenehale preprečevati pot iz države. Potem ko so se na večjih železniških postajah v Budimpešti policisti umaknili, se je na stotine ljudi vkrcalo na vlake proti Nemčiji in Avstriji. Madžarske oblasti so kasneje glavno železniško postajo v Budimpešti izpraznile in zaprle. Čez eno uro so postajo znova odprli, a vanjo ne spustijo beguncev. Policija je začela ljudi izganjati s postaje, pred katero je nato izbruhnil manjši protest, ko je več ljudi od madžarske policije zahtevalo, naj jim dovoli, da odpotujejo v Nemčijo. Tiskovni predstavnik madžarske vlade je na vprašanje, zakaj so zaprli postajo, odgovoril, da skuša Madžarska spoštovati evropsko zakonodajo, v skladu s katero mora imeti vsak, ki potuje po Evropi, veljaven potni list in schengenski vizum, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. Čez približno uro so postajo odprli, a ne za begunce, ki jim policija še naprej preprečuje vstop. Kruta slika kvazi solidarne Evrope.

V okviru preiskave tragedije iz minulega tedna, ko so v Avstriji našli tovornjak z več kot 70imi trupli beguncev, sta bila aretirana dva nova osumljenca. Za oba je bil že predhodno izdan evropski nalog za prijetje, je danes sporočila tiskovna predstavnica državnega tožilstva v Železnem, Verena Strnad. Enega osumljenca so prijeli v Bolgariji, drugega pa na Madžarskem. Po njenih besedah mora sedaj Bolgarija izpeljati postopke v zvezi s predajo oseb. Policija je prepričana, da so aretirani manj pomembni člani ene od številnih tolp, ki jim po več tisoč beguncev plačuje, da jih pretihotapijo v Evropsko unijo. Če bo preiskava pokazala, da so bili ljudje mrtvi že v času, ko je tovornjak prispel v Avstrijo, bo glavno odgovornost za preiskavo prevzela Madžarska. Letos je sicer v želji po boljšem življenju na poti čez Sredozemlje smrt tvegalo že več kot 350.000 ljudi. Skoraj desetina jih poti ni preživela.

Poglejmo še v domače loge.

Evropska komisija je danes prižgala zeleno luč finančnemu skladu Apollo za nakup Nove Kreditne banke Maribor, ki ga bo ta izpeljal skupaj z Evropsko banko za obnovo in razvoj. Komisija je ocenila, da združitev njunih dejavnosti ne bo povzročila konkurenčnih neravnovesij na trgih, na katerih sta navzoča. Mariborska banka je konec leta 2013 pristala v popolni državni lasti, ta pa se je zavezala, da jo bo do konca leta 2016 privatizirala. Kupnina znaša 250 milijonov evrov, to pa bo država dobila, ko bodo izpolnjeni vsi odložni in drugi pogodbeni pogoji. Vsi ti postopki naj bi se odvili nekje do letošnje jeseni. Obeta pa se še epilog prodaje družbe Delo. Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence je idrijski družbi FMR danes podelila soglasje za nakup vseh delnic družbe Delo od Pivovarne La?ko. S tem so izpolnjeni vsi pogoji za veljavnost pogodbe, posel pa bo predvidoma zaključen v naslednjih 10ih dneh s prenosom delnic in plačilom kupnine v višini 7,3 milijona evrov.

Sedem sindikalnih central, ki so združile moči v želji po redefiniciji minimalne plače, od danes na upravnih enotah zbira podpise za zagon parlamentarnega procesa. Sindikati imajo na voljo 60 dni, da zberejo 5000 overjenih podpisov podpore njihovemu predlogu. Podpise se bo torej zbiralo najpozneje do 30. oktobra. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je poudaril, da pri njihovem predlogu ne gre za dvig minimalne plače. Gre za to, da tisti, ki delajo v neugodnem delovnem času, ob vikendih, ponoči ali med prazniki, in imajo minimalno plačo, dobijo dodatke. Njihovi sodelavci, ki že tako prejemajo višje plače, te dodatke dobijo, taka ureditev pa velja zaradi trenutne zakonske definicije minimalne plače. Javnofinančno gre po Semoličevem mnenju tukaj za minimalne zneske, saj bi po njihovih ocenah država za te dodatke letno porabila med 500.000 in 600.000 evrov.

Zaključimo nekoliko slajše.

Lepljive roke zaradi sladoleda bi lahko kmalu postale preteklost. Škotski znanstveniki so namreč razvili sestavino za sladoled, zaradi katere se sladica topi počasneje. Zaradi beljakovine BsIA, ki je naravno prisotna v nekaterih živilih, je sladoled mehkejši in se ne začne tako hitro topiti. "Beljakovina poveže zrak, vodo in maščobo v sladoledu, zaradi česar je ta super mehak," so sporočili z univerze v Edinburghu. Poleg tega naj bi sladoled po njeni zaslugi tudi hitreje zamrznil. Beljakovino so znanstveniki na škotskih univerzah Edinburgh in Dundee razvili s pomočjo človeku prijaznih bakterij, na trgu pa naj bi bila dostopna v treh do petih letih.

Facebook Twitter Deli
0 comments