Ne brezno brez dna, pač pa bazen z dnom, a brez vode. Govora je o mariborskem, Pristanovem, srednjem bazenu. Srednji bazen Kopališča Pristan na Lentu ostaja projekt “in progress”. Ob pričetku del se je ponovno odprtje že od januarja 2014 zaprtega bazena napovedalo v decembru 2018, nato premikalo po časovni premici naprej, po obljubah o kopanju s koncem septembra pa naj bi se, po novih uradnih informacijah, odprl z 10. decembrom. Prve ocene ekipe bivšega župana Fištravca so za prenovo namenile 400 tisoč evrov, zadnje ocene pa postavljajo to številko na štirikratnik. Podžupan Samo Peter Medved je poleg nezadovoljstva novega občinskega vodstva posredoval tudi odločitev o sodelovanju projektne pisarne pri dokončanju investicije. Poleg tega je Medved za leto 2020 napovedal energetsko prenovo, prenovo prezračevanja, hlajenja, zamenjave oken, dodatne toplotne izolacije, finance za obnovitvena dela pa naj bi bila zagotovljena s prijavo na razpise Eko sklada.
Računsko sodišče je v revizijskem postopku ugotovilo, da vlada, Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti niso zadovoljivo zagotavljali storitev socialnega varstva. V obdobju med letoma 2007 in 2018 so pristojni organi poleg tega neenako obravnavali upravičence in neustrezno načrtovali sistem dolgotrajne oskrbe varovancev. V letu 2016 je na primer od skoraj 400 tisoč upravičencev različne storitve socialnega varstva prejemalo zgolj slabih 9 odstotkov, 2 odstotka pa sta na storitve čakala v čakalnih vrstah. Za ostalih 89 odstotkov država enostavno ni imela podatkov o potrebah in prejemanju pomoči. Ministrstvo za delo je poleg pomanjkljivega zbiranja podatkov o upravičencih tudi napačno oblikovalo strategijo razvoja in jo usmerjalo predvsem v razvoj oskrbe na domu, čeprav je povpraševanja po nastanitvi v domovih za ostarele trikrat več.
Poslanci Evropskega parlamenta so potrdili imenovanje nekdanje predsednice Mednarodnega denarnega sklada Christine Lagard na čelo Evropske centralne banke. Na tajnem glasovanju jo je podprlo 394 poslancev, proti je glasovalo 206 predstavnikov, 49 pa se jih je glasovanja vzdržalo. Dokončno besedo pri njenem imenovanju bo imel še Evropski svet, v katerem ima Lagard zaenkrat podporo. Na zaslišanju pred poslanci se je zavzela za ohranitev spodbujevalne denarne politike, za ozelenitev monetarne politike in okrepitev ogrožene multilateralne ureditve, obljubila pa je tudi komuniciranje z ljudmi, ne le s finančnimi trgi. Nasprotniki njenega imenovanja so politike Lagard med njenim predsedovanjem IMF-u označili za glavne povzročitelje obširnih socialnih stisk v evropskih državah, ki jih je najbolj prizadela gospodarska kriza v začetku tega desetletja.
Slovaška vlada je prestala glasovanje o nezaupnici, ki ga je opozicija sprožila zaradi kriminalne preiskave umora novinarja Jana Kuciaka in njegove zaročenke februarja 2018. Policija je med preiskavo Kuciakovega umora ugotovila, da so imeli morilci imeli povezave v najvišjih državnih krogih. Med osumljenimi je tudi nekdanji notranji minister, ki je odstopil prejšnji teden, čeprav ga predsednik vlade Peter Pellegrini ni hotel odstaviti. Vlado so nato v iskanju ponovne večine presenetljivo podprli nekateri nepovezani poslanci, kar je ponovno sprožilo namigovanja o vladni korupciji, o kateri je raziskoval in poročal pokojni Kuciak.
Proti vladni korupciji protestirajo tudi v Indoneziji, kjer je parlament sprejel spremembe zakona o nadzoru nad glavnim protikorupcijskim uradom. Zakon močno omejuje pravice urada do avtonomnih preiskav in prisluškovanja osumljencev, zaradi česar bi se lahko močno zmanjšala njegova učinkovitost. Nasprotniki zakona opozarjajo, da je urad od njegove ustanovitve leta 2002 med glavnimi zaslužniki za drastično zmanjšanje korupcije v državi. Urad bo zdaj nadzoroval zunanji odbor, vsi uslužbenci urada pa bodo dobili pravni status državnega uslužbenca, kar pomeni, da jih bo moralo neposredno potrditi pristojno ministrstvo.
Infokoncentrat je zložil Franc.
Foto: Igor Napast
