Današnji Infokoncentrat začenjamo z japonskimi težavami oziroma priložnostmi. Japonsko ministrstvo za delo je razkrilo, da je lani na Japonskem delalo več kot milijon tujih delavcev. Večinoma Kitajcev in Vietnamcev. Japonska zaradi pomanjkanja domače delovne sile odpira vrata tuji delovni sili, čeprav načeloma nasprotuje priseljevanju tujcev. Dežela se spopada z največjim delavskim krčem po letu 1991, rast prebivalstva pada in prebivalstvo se stara. Več kot četrtina prebivalstva na Japonskem je starejša od 65 let. Premier Šinzo Abe je sicer dejal, da bi morali pred sprejemom tujih delavcev povečati zaposlenost japonskih žensk in starostnikov. Četudi je Japonska sprejela rekordno število tujih delavcev, so med temi tudi pripravniki in študentje na izmenjavah, ki delajo polovični delovni čas. Kar četrtina tujih delavcev je namreč uradno pripravnikov.
Indeks cen življenjskih potrebščin (CPI) na Japonskem je lani v primerjavi z letom prej padel za 0,3 odstotka. To je prvi letni padec po štirih letih. Padec cen življenjskih potrebščin pomeni nov zastoj v prizadevanjih spodbuditi japonsko gospodarsko rast. Padajoče cene življenjskih potrebščin podjetja odvračajo od kapitalskih naložb in s tem upočasnjujejo proizvodnjo. Deflacija od nakupovanja odvrača potrošnike, ki samo čakajo na ponovne padce cen in s tem ustvarjajo dodaten pritisk na gospodarstvo.
Pred novim bolgarskim predsednikom Rumenom Radevom je danes prisegla prehodna vlada. Ta ima nalogo pripraviti svobodne in pravične predčasne parlamentarne volitve 26. marca. Prav tako se bo morala lotiti priprav na predsedovanje EU, ki ga bo Bolgarija prevzela 1. januarja 2018. Radev je začasno vlado imenoval z odlokom, vodi pa jo ugledni profesor prava Ognjan Gerdžikov. Prehodna vlada bo Bolgarijo vodila, dokler ne bodo po marčnih volitvah stranke oblikovale nove vlade. Začasni premier Gerdžikov je poudaril predvsem prizadevanja za ohranitev finančne stabilnosti ter notranjega reda. Politično krizo v Bolgariji je sprožil poraz kandidatke vladajoče stranke Gerb Šeške Šačeve na lanskih novembrskih predsedniških volitvah.
Komisar Sveta Evrope za človekove pravice Nils Muižnieks je po nekaterih spremembah, ki jih je DZ vnesel v novelo zakona o tujcih, prepričan, da Slovenija še vedno krši obveznosti do spoštovanja mednarodnega prava o človekovih pravicah. Sprejeti ukrepi, ki bi zaostrili pogoje za vstop tujcev v državo, ne vključujejo ustreznih varovalk pred izgonom iz države. Prav tako tudi ne pred izgonom iz sosednje države, je zapisal komisar za človekove pravice. Sprejetje novele je po njegovi oceni negativna poteza in pomeni korak nazaj pri spoštovanju človekovih pravic migrantov v celotni regiji. Slovenske oblasti je pozval, da znova preverijo sprejete ukrepe in zagotovijo pravičen postopek v skladu z evropskimi in mednarodnimi standardi.
Komisar Muižnieks je že v pismu predsedniku državnega zbora Milanu Brglezu 16. januarja pozval poslance, naj zavrnejo predlagano novelo zakona o tujcih. Kot smo že poročali je državni zbor v četrtek s 47 glasovi za in 18 proti sprejel novelo zakona o tujcih, ki predvideva možnost sprožitve posebnega ukrepa. Ta bi ob zaostrenih migracijskih razmerah omejil vstop tujcev v državo. Za tak ukrep mora glasovati absolutna večina v DZ, ukrepe pa lahko sprejmejo najdlje za šest mesecev z možnostjo podaljšanja.
Velik del znanega sveta danes obeležuje mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Na ta dan pred 72 leti so sovjetski vojaki osvobodili preživele v koncentracijskem taborišču Auschwitz. Združeni narodi so leta 2005 razglasili 27. januar za mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta, od leta 2008 ga obeležujemo tudi v Sloveniji. Izrael se bo žrtev holokavsta spomnil 5. maja. Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je v Jeruzalemu že v četrtek poklonil spominu na žrtve. ZN so ob letošnjem spominskem dnevu v ospredje postavili izobraževanje in njegov pomen za boljšo prihodnost. Univerzalna dimenzija izobraževanja o holokavstu je namreč lahko izhodišče za izobraževanje o spoštovanju človekovih pravic, krepitvi strpnosti in zaščite človeštva. Slovesnost bodo kot vsako leto pripravili tudi v nemškem bundestagu, kjer se bodo tokrat poklonili žrtvam nacističnega programa evtanazije.
Za konec še o pomenu zgodnje manipulacije, ki mladim očitno ne škodi. Korporacijam pa tudi ne.
Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Aleš Cantarutti (Kantarutti), je ob robu današnjega kariernega sejma za mlade v Mariboru povedal, da se vsi vpleteni še naprej intenzivno ukvarjajo z zagotovitvijo vseh pogojev za prihod Magne v občino Hoče-Slivnica. Cantarutti je dejal, da še vedno potekajo zelo intenzivni pogovori z lastniki zemljišč. Z veliko večino so že dosegli ustrezen dogovor. Vlada pa je občini že odobrila tudi prvo tranšo za odkup zemljišč.
Predstavniki kanadsko-avstrijske multinacionalke so sicer v četrtek v Hočah svoje načrte in s tem povezan vpliv na okolje predstavili tudi nevladnim in okoljevarstvenim organizacijam. Trenutno poteka tudi postopek pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja. Hoški župan Marko Soršak je medtem lastnikom zemljišč predstavil ponudbo, o kateri se morajo ti odločiti v tednu dni. Ta naj bi bila zadnja, kdor je ne bi sprejel, bi ga lahko v skladu z v ta namen sprejetim zakonom tudi razlastili.
Kot je znano, sta predsednik vlade Miro Cerar in gospodarski minister Počivalšek nedavno tudi uradno potrdila informacije o prihodu Magne International oziroma Magna Steyr v Slovenijo. Na območju bodoče proizvodne cone Hoče-Slivnica naj bi najprej zrasla ličarska delavnica za vsaj 400 zaposlenih, v končni fazi pa naj bi projekt nadgradili na 3000 novih delovnih mest. Kot je še poudaril sekretar Cantarutti zna inavesticija Magna v regijo doprinesti določeno potrebo po tehnični delavni sili.
Korporacijskim podvigom z mladino naproti!
Infokoncentrat spisala Špela.
