Logo?ar mol?i, mariborska univerza ne ukrepa

×

Sporočilo o napaki

Deprecated function: The each() function is deprecated. This message will be suppressed on further calls in menu_set_active_trail() (line 2404 of /home/vzmetsi/radiomars.si/includes/menu.inc).

Gr?ija je danes Evropski centralni banki pla?ala 3,4 milijarde dolga, ki bi zapadel prav na dana?nji dan. Nem?ka tiskovna agencija dpa pa poro?a, da so Gr?iji iz stalnega mehanizma za stabilnost evra ?e poslali 13 milijard evrov v prvem delu prve tran?e iz novega paketa evropske pomo?i. Prvi mo? mehanizma Klaus Regling je dejal, da bo izpla?ilo Gr?iji omogo?ilo nov za?etek. S 13imi milijardami bo Gr?ija popla?ala obveznosti Mednarodnemu denarnemu skladu in centralni banki. Drugi del prve tran?e, te?ak 10 milijard evrov,pa bo ?el za stabilizacijo ban?nega sektorja, je pojasnil Regling. Tudi ?ef evroskupine in nizozemski finan?ni minister Jeroen Dijsselbloem meni, da bo dogovor o pomo?i Gr?iji dal novo mo?nost za pre?ivetje in temelje za vzdr?no rast. O tem, kako z dodatnimi posojili Gr?ijo ?e tesneje dr?ijo za vrat, seveda ne govorijo. Tudi o tem ne, koliko tega evropskega denarja bo dejansko pomagalo Gr?iji, saj se denar steka predvsem v institucije, ki soustvarjajo in vzdr?ujejo krizni status quo.

Nem?ija po mnenju notranjega ministra Thomasa de Maizi?ra na dolgi rok ne more sprejeti 800.000 prosilcev za azil, kolikor jih letos v dr?avi pri?akujejo. To po njegovih besedah velja ?e posebej v primerjavi s prispevki drugih evropskih dr?av, saj naj bi Nem?ija sedaj sprejela 40 % vseh beguncev v Evropski uniji, je poudaril. V prvih sedmih mesecih so v Nem?iji zabele?ili ve? kot 218.000 pro?enj za azil, kar je ve? kot dvakrat ve? v primerjavi z letom poprej, ko je v celotnem letu za azil zaprosilo nekaj ve? kot 200.000 ljudi. Po junijskih podatkih Eurostata je Mad?arska registrirala 32.8000 prosilcev, Italija 15.200, Francija 14.800, ?vedska 11.400, Avstrija 9.700, Velika Britanija pa 7.300. Ljudje ve?inoma prihajajo iz konfliktnih obmo?ij v Siriji, pa tudi iz Albanije, Srbije in Kosova. Gospod minister sicer o sebi meni, da je prepri?an Evropejec in da se zavzema za odprte meje. Kljub temu je dejal, da bo morda potrebno zapreti schengenske meje, ki sedaj omogo?ajo prosti prehod med ve?ino dr?av Evropske unije.

Makedonija je medtem na ju?ni meji z Gr?ijo zaradi izjemnega pritoka migrantov razglasila izredne razmere. Ve? tiso? migrantov je ujetih na nikogar?nji zemlji med Makedonijo in Gr?ijo, ker jim makedonska policija zaradi navala na ?elezni?ko postajo v Gevgeliji ne dovoli vstopa v dr?avo. Ob?asno lahko v Makedonijo vstopi manj?a skupina ljudi, poro?ajo tuje tiskovne agencije. Vlada v Skopju je dejala, da potrebujejo na omenjenem podro?ju ve?ji in u?inkovitej?i nadzor. Za pomo? bodo vpoklicali vojsko. Vlad pri?akuje, da bo sodelovanje vojske tako okrepilo varnost lokalnega prebivalstva kot tudi pripomoglo k bolj?i obravnavi migrantov. Zanimiva pri?akovanja.

Dekan mariborske Ekonomsko-poslovne fakultete Klavdij Logo?ar tudi ?tiri dni po prihodu z dopusta mol?i. Tako ?e vedno ni znano, ali bo upo?teval poziv rektorja univerze, naj zaradi prodaje vsebine diplomskega dela ?tudentke odstopi s polo?aja. Na rektoratu ?akajo na njegov odziv, Visoko?olski sindikat pa vztraja, da bi ga moral rektor razre?iti. Po razkritju ?asnika Dnevnik, da je Logo?ar leta 2008 brez vednosti ?tudentke prodal vsebino njenega diplomskega dela Dru?bi za avtoceste v Republiki Sloveniji, ga je rektor mariborske univerze Igor Ti?ar konec julija pozval k takoj?njemu odstopu s polo?aja dekana. Logo?ar se na ta poziv ?e ni odzval, ne odgovarja pa tudi na vpra?anja medijev. Na rektoratu univerze trdijo, da je na potezi dekan, Visoko?olski sindikat Slovenije pa se s tem ne strinja. Po statutu Univerze v Mariboru ima rektor v rokah vse vzvode za ukrepanje, je poudarila predsednica sindikata v Mariboru, Marija Javornik Kre?i?. Afera s prodajo diplome je po njenih besedah zna?ilen primer univerzitetnega 'podjetni?tva', kot si ga predstavljajo tako imenovane univerzitetne elite. V izogib podobnim primerom v prihodnje so na univerzi napovedali pripravo eti?nega kodeksa. A to seveda ni dovolj. Kot je poudarila Marije Javornik Kre?i?, je tak?na napoved le poskus univerzitetnih elit, ?da bi ustvarjale vtis o svoji lastni moralnosti.?

Drugi koncert skupine Laibach v Severni Koreji, ki bi se moral zgoditi danes, je bil odpovedan. Nastopil naj bi le pevec dua Silence, ki sicer sodeluje z Laibachom. Vzrok odpovedi naj bi bile tehni?ne te?ave. Ivan Novak iz Laibacha je ?e prej opozarjal na pomanjkljivo tehni?no opremo. Zapletlo naj bi se ?e pri tako osnovnih stvareh, kot so dodatni kabli. Vse opreme tako ni bilo mogo?e preseliti na drugo koncertno lokacijo, posledi?no pa ni bilo mo?no izvesti dobrega nastopa. Laibach naj bi svoj cilj vseeno dosegel, saj jih kot prvo tujo rock skupino niso prepovedali. Novak je dejal, da sicer ne ve, kak?no sled bo njihova glasba pustila v Severni Koreji, zaklju?il pa je prosto po Armstrongu: ?to je majhen korak za Laibach, a velik za ?love?tvo.?

Facebook Twitter Deli
0 comments