Migrantu je skoraj uspelo prepe?a?iti predor pod Rokavskim prelivom

×

Sporočilo o napaki

Deprecated function: The each() function is deprecated. This message will be suppressed on further calls in menu_set_active_trail() (line 2404 of /home/vzmetsi/radiomars.si/includes/menu.inc).

40 letni migrant iz Sudana se je pe? odpravil po predoru pod Rokavskim prelivom. Iz francoskega Calaisa je sku?al priti do Velike Britanije. Pot skozi 50-kilometrski predor je skoraj uspe?no zaklju?il, a so ga blizu vhoda na britanski strani predora aretirali. Namesto, da bi sku?ali razumeti stisko, zaradi katere se ?lovek sploh odpravi na tak?no pot, so ga raje ovadili zaradi oviranja prometa. Do incidenta je sicer pri?lo na no?, ko so ostali migranti skoraj 600-krat poskusili vstopiti v predor, poro?a britanski BBC. V minulih dneh so zabele?ili po nekaj sto poskusov vdorov v predor na no?, potem ko so na vrhuncu kaosa v za?etku prej?njega tedna migranti v predor v eni no?i sku?ali vdreti kar 2000-krat, pri ?emer je, o?itno pod kolesi tovornjaka, umrl sudanski begunec. Od junija je v poskusih vdora v predor umrlo deset ljudi.

Migrantska situacija na francoski strani predora v Calaisu je postala pere?a tema. Britanska vlada je prej?nji teden obljubila 10 milijonov evrov za izbolj?anje ograje okoli ?elezni?kega terminala Eurotunnela v Coquellesu pri Calaisu. Vodja evropske veje Visokega komisariata Zdru?enih narodov za begunce Vincent Cochetel pa je dejal, gre za izredne razmere, ki terjajo civilno krizno na?rtovanje. Ob tem je poudaril, da so ograje kontraproduktivne, saj ne morejo re?iti problema in bodo migrante le prisilile v ?e huj?a tveganja. Zdru?eni narodi Francijo pozivajo, naj pripravi krizni na?rt in tiso?im migrantom, ki taborijo v Calaisu, zagotovi dostojno nastavitev.

Islamska dr?ava je v osrednji Siriji ugrabila 230 civilistov, med njimi najmanj 60 kristjanov, so sporo?ili s sirskega observatorija za ?lovekove pravice. Po njihovih informacijah naj bi ISIS talce v mestu Al Karjatain zajel v ?etrtek. Al Karjatain, ki le?i blizu mesta Palmira, ki ga je ISIS prav tako zasedel, je imel pred vojno v Siriji 18.000 prebivalcev. Med njimi so bili sunitski muslimani ter kakih 2000 sirskih katoli?anov in pravoslavcev. Po navedbah nekega sirskega kristjana v Damasku, ki izhaja iz Al Karjataina, je kr??ansko prebivalstvo tam sedaj upadlo na 300. Sirski observatorij je tudi sporo?il, da je od izbruha konflikta v Siriji marca 2011 umrlo ?e ve? kot 240.000 ljudi, med njimi 12.000 otrok.

Zunanji minister Karl Erjavec in predsednik odbora Dr?avnega zbora za zunanjo politiko Jo?ef Horvat sta danes sporo?ila, da bo slovenska politika o novem arbitru na arbitra?nem sodi??u med Slovenijo in Hrva?ko odlo?ala prihodnji ?etrtek. Erjavec je dejal, da bo imenovan pravo?asno. Dana?nji sestanek na zunanjem ministrstvu je bil sicer namenjen predvsem oceni stanja po odstopu Ronnyja Abrahama, ob Erjavcu in Horvatu pa so sodelovali ?e predstavniki iz urada predsednika republike, iz premierjevega kabineta ter Dr?avnega zbora. Sodelovala sta tudi slovenski veleposlanik na Hrva?kem Vojko Volk in slovenska agentka pred arbitra?nim sodi??em Mirjam ?krk. Rok za imenovanje novega arbitra se Sloveniji izte?e 20. avgusta, Hrva?ki pa se bo iztekel 14. avgusta.

Odstop od arbitra?e po besedah sodnika na Evropskem sodi??u za ?lovekove pravice Bo?tjana M. Zupan?i?a nosi dolo?ene pravne posledice, saj je bistvo arbitra?e v vnaprej?nji zavezi, da bosta obe stranki kon?no razsodbo upo?tevali. Dejal je, da bo o enostranskem hrva?kem odstopu od sporazuma in o razlogih zanj v okviru obstoje?ega pravnega postopka presojalo arbitra?no sodi??e samo. Prepri?an je, da o nadaljnjem obstoju sporazuma in torej tudi procesa arbitra?e ne more biti dvoma, ne glede na to kaj govorijo hrva?ki politiki, saj arbitra?ni sporazum med Slovenijo in Hrva?ko ne predvideva obojestranskega odstopa od arbitra?e. ?e bi ga, odstop ne bi bil pravno problemati?en.

Okro?no sodi??e v Ljubljani je za?elo ste?ajni postopek nad telekomunikacijsko dru?bo T-2, saj je vi?je sodi??e v Ljubljani 5. avgusta ugodilo prito?bi upnikov dru?be T-2 zoper sklep, s katerim je ljubljansko okro?no sodi??e zavrnilo predlog za za?etek ste?ajnega postopka. Zgodba okrog ste?aja leta 2004 ustanovljenega telekomunikacijskega operaterja T-2 sega v leto 2009, ko so se zaradi visokih dolgov dru?be T-2 pojavili prvi predlogi upnikov za za?etek ste?aja. V novem postopku je Okro?no sodi??e v Ljubljani sprejelo sklep o zavrnitvi predloga za ste?aj, v vlogi upnic pa so prito?ile dru?be DUTB, TCK in Banka Celje. Vi?je sodi??e v Ljubljani je njihovi prito?bi ugodilo in na tej podlagi se je za?el ste?aj dru?be T-2.

Facebook Twitter Deli
0 comments