Na kalifornijski obali izlitje nafte, mariborska Univerza ima novega rektorja

Infokoncentrat na dan 20. maja za?enjamo v Ameriki. V Kaliforniji je v torek pri?lo do razpoke v naftovodu, zaradi ?esar se je nafta ob skalnati obali Santa Barbare izlila v Tihi ocean, je sporo?ila ameri?ka obalna stra?a. Nafta je onesna?ila vode ob bli?nji pla?i, in sicer okoli ?est kilometrov od obale. Naftovod te?e ob obalni avtocesti, skalnato obalo pa je izlita nafta obarvala ?rno. Gasilci, kalifornijska in zvezna slu?ba za izredne razmere ter lokalna organizacija za za??ito narave so ?e na kraju dogodka in odstranjujejo plasti nafte. Nafta je za?ela iz naftovoda iztekati v torek okoli poldneva po lokalnem ?asu. Operater naftovoda, Plains All America Pipeline, je nato njen pretok ustavil. Prav tako so ?e nevtralizirali razpoko, ne vedo pa, koliko nafte je izteklo. Po ocenah lokalnih medijev naj bi ?lo za 80.000 litrov, poro?a francoska tiskovna agencija AFP.

Iz Amerike pa v dr?avo, ki jo najbolj sovra?i.

Severna Koreja je objavila preboj v razvoju jedrskega oro?ja. Pjongjang naj bi posedoval tehnologijo za izdelavo jedrskih konic, je sporo?ila severnokorejska komisija za narodno obrambo, povzema francoska tiskovna agencija AFP. Novica iz Pjongjanga prihaja manj kot dva tedna potem, ko je Severna Koreja sporo?ila, da je iz podmornice izstrelila balisti?no raketo. To pa bi lahko pomenilo, da je zmo?na namestiti jedrsko oro?je dale? stran od Korejskega polotoka. Hkrati je Severna Koreja odpovedala obisk generalnega sekretarja Zdru?enih narodov Ban Ki Moona in to dan potem, ko je slednji Pjongjang obto?il, da priliva olje na ogenj napetosti v regiji. Ban bi moral ta teden obiskati industrijski kompleks Kaesong v Severni Koreji, ki je skupen projekt obeh Korej in je od meje med obema dr?avama oddaljen deset kilometrov. Kot je dejal na forumu v Seulu, Severna Koreja ni navedla razloga za spremembo v zadnjem trenutku. Hkrati je odlo?itev Pjongjanga ozna?il za ob?alovanja vredno. To bi bil prvi obisk kakega generalnega sekretarja ZN v Severni Koreji po ve? kot 20 letih.

Za konec pa dobra novica za vse tiste ki zaposlitev i??ete v tujini.

Savdska Arabija je objavila razpis za osem prostih delovnih mest za rablje, ki bi izvajali usmrtitve prete?no z obglavljenji. V dr?avi so sicer letos usmrtili ?e skoraj toliko ljudi kot lani v celem letu. Kot je navedlo ministrstvo za dr?avno upravo, za zaposlitev niso potrebne nobene kvalifikacije, zainteresiranim tudi ne bi bilo treba opravljati obi?ajnih izpitov. Poleg obglavljenj se od kandidatov, ki bodo izbrani, pri?akuje tudi izvajanje amputacij, ki bi jih v skladu s strogo razli?ico islamskega ?eriatskega prava odredila sodi??a. Amputacija ene ali obeh rok je v dr?avi rutinska kazen za krajo. Trgovanje z mamili, posilstvo, umor in oboro?en rop pa se kaznujejo s smrtjo. Ve?ino usmrtitev izvedejo z obglavljenjem, nekaj pa tudi s strelskim vodom, kamenjanjem ali kri?anjem.

Pa ?e skok v slovenske loge.

Mestna ob?ina Ljubljana (Mol) za?enja kampanjo proti vandalizmu ?lovek, ?uvaj svoje mesto, samo eno ima?, s katero opozarja na nesprejemljivost vandalizma ter poudarja pomen spo?tovanja skupnega javnega prostora. Zaradi vandalizma je v zadnjih ?tirih letih na objektih nastalo za okoli 357.000 evrov ?kode, ki bremeni mestni prora?un. Kampanja je namenjena vsem Ljubljan?anom, predvsem mladim, ki najve? prispevajo k vandalizmu, je na predstavitvi v parku pod Barjanskim mostom pojasnila vodja komunikacijskih in kreativnih projektov Mola Karmen ?irovnik. Najpogostej?e tar?e vandalizma so namre? vrtci in ?ole, saj so kar tri ?etrtine celotnega vandalizma zabele?ili na stavbah in premo?enju ?ol in vrtcev, sledi oprema javnih prostorov, nato popisane fasade in grafiti. V Ljubljani samo na objektih bele?ijo povpre?no 150 primerov vandalizma letno. Kampanji se pridru?ujeta tudi podjetji Snaga in Ljubljanski potni?ki promet (LPP). Snaga bo izvajala na?rt odstranjevanja grafitov, LPP pa okrepil osve??anje potnikov glede ?kode, ki na mestnih avtobusih nastane zaradi vandalizma. V zadnjih ?tirih letih je imel LPP zaradi vandalizma pribli?no 76.000 evrov ?kode, najve? na steklih ter sede?ih.

Mariborska univerza je z dana?njo inavguracijo tudi uradno dobila novega rektorja Igorja Ti?arja, ki mu je posle predal Danijel Rebolj. Kot je ob tem izpostavil novi prvi mo? univerze, rektorski polo?aj sprejema z veliko odgovornostjo, hkrati pa je posvaril pred morebitnim zmanj?evanjem dr?avnih sredstev za izobra?evanje. "Minister za finance razmi?lja o zmanj?evanju sredstev in govori o prevelikem ?tevilu ?tudirajo?ih. Tudi to je in bo le del te?av, s katerimi se bomo v slovenskem prostoru spoprijeli s skupnimi mo?mi, in vem, da bomo uspeli," je zbranim gostom v SNG Maribor, med katerimi je bila tudi nova ministrica za izobra?evanje Maja Makovec Bren?i?, dejal Ti?ar. Kot rektor se namerava boriti za "nov zagon in nov optimizem", kar je tudi njegova temeljna misel. Pri tem pa ga bosta vodila zavest in gotovost v neodvisno svobodo znanosti in izobra?evanja, pluralizem znanstvenih in umetni?kih teorij, metod in mnenj, soodlo?anje ?tudentov na vseh ravneh ter krepitev obstoje?ih in oblikovanje novih mehanizmov za sodelovanje z gospodarstvom. Za dosego teh ciljev bo po njegovem mnenju treba hitro poprijeti za delo, saj je kar nekaj pomanjkljivosti na podro?ju habilitacij in izvolitev, pla? in sistemizacije, pa tudi na podro?ju medsebojne komunikacije. Ob tem je posebej izpostavil, da so za univerzo bistveni ?tudenti, njihova popolna vklju?itev v delo, dogajanje in soodlo?anje na univerzi pa je predpogoj za kakr?en koli uspeh.

Varuh ?lovekovih pravic je na ustavno sodi??e vlo?il zahtevo za oceno ustavnosti treh dolo?b zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ter eno od dolo?b z njim povezanega pravilnika. Dolo?be po presoji varuha nedopustno posegajo v pravice najranljivej?ih skupin prebivalstva, predvsem otrok. Namestnik varuhinje Tone Dol?i? je na novinarski konferenci dejal, da je problem v zakonodaji, sprejeti v ?asu ministra Ivana Svetlika. "Izhaja namre? iz tega, da so vsi prosilci za socialne pomo?i morebitne barabe, ki jih je treba najprej razkrinkati, potem pa ugotoviti, kdo zares potrebuje pomo?," je dejal Dol?i?. Dodal je, da pri varuhu ocenjujejo, da s tak?no hipotezo sistema socialne varnosti ni mogo?e graditi. Na Ministrstvu za delo so opozarjali na te?ave od sprejetja zakonodaje v za?etku leta 2013, a do ?elenih sprememb ni pri?lo. Zato so se odlo?ili, da se obrnejo na ustavno sodi??e. Varuh izpodbija dolo?bo, po kateri se pre?ivnina otroka ?teje v prihodek dru?ine do zneska minimalnega dohodka. Menijo, da bi bilo smiselno dolo?iti druga?e, da se pre?ivnina do nekega zneska ne bi v?tevala v prihodke dru?ine in bi bila namenjena izklju?no potrebam otroka.

Facebook Twitter Deli
0 comments