Napad neonacistov, krčenje človekovih pravic in dovoljenje spornega herbicida

Še vedno odmeva napad neonacistov v Pekarni Magdalenske mreže. Zgodilo se je v noči iz petka na soboto. Tarča je bil znan mariborski umetnik  Laki, ki na umetniški rezidenci biva v kontejnerju zraven dvorane Gustaf. Laki je za Radio Marš opisal incident, izjavo poslušajte v posnetku.

Fizični napad in rop bi po mnenju napadenega lahko okarakterizirali tudi kot poskus umora. Pretepi in fašistični izpadi v zadnjem času v mariborski Pekarni niso redkost, po Lakijevem mnenju pa je to predvsem posledica komercialno naravnanih dogodkov, ki potekajo preko vikendov. Na njih se pojavljajo posamezniki, ki v avtonomno cono, kakršna je Pekarna, pač ne sodijo. Zadnja vest v zvezi z incidentom je, da so vsi napadalci pridržani za 48 ur.

Amnesty International poroča, da bi moral naftni gigant Shell odgovarjati za svojo vlogo pri kršenju človekovih pravic, vključujoč umore,  posilstva in mučenja, ki naj bi se dogajala v devetdesetih v Nigeriji iz strani vojaške vlade. Žrtve so bili ljudje iz plemena Ogoni, katerih dežela je bila opustošena zaradi prisotnosti Shella. Dejstvo, da podjetje nikoli ni bilo kaznovano, podaja sporočilo: če si dovolj vpliven in močan, lahko počneš, kar hočeš. Shell naj bi zaprosil za pomoč paravojaške sile, ki so mirnim protestnikom zažigale hiše ter pobijale ljudi. Podobni napadi so se vrstili kljub zagotovilom Shella, da se bodo prenehali. Kasneje so na dan prišle informacije, po katerih naj bi Shell za te zločine celo plačeval odgovornim, se pravi nigerijski vladi. Po informacijah, ki jih je razkril Amnesty Internaational, naj bi podjetje nigerijski vladi posojalo svoje logistične zmožnosti, helikopterje, ladje in avtobuse, ki so jih ti uporabljali za kršenje človeških pravic.

Po več neuspelih poskusih so kmetijski ministri Evropske unije uspeli podaljšati dovoljenje za uporabo spornega herbicida glifosat. Dovoljenje za herbicid, ki ga Mednarodna agencija za raziskave raka uvršča med verjetno rakotvorne snovi, je bilo podaljšano za pet namesto bolj običajnih petnajst let. Glasovanje pred desetimi dnevi ni bilo uspešno, saj ni bila dosežena kvalificirana večina. Tehtnico v prid potrditve je prevesila Nemčija, ki se je prej glasovanja vzdržala. Za podaljšanje je glasovala tudi Slovenija, ki sicer uporabo glifosata dovoljuje le na nekmetijskih površinah.

Kitajski vlagatelji obljubljajo 660 milijonov evrov vredno naložbo v mariborsko letališče. Največje gradbeno podjetje na svetu CSCEC je podpisalo pogodbo z najemnico mariborskega aerodroma. S temi sredstvi nameravajo podaljšati pisto in povečati skladiščne in potniške kapacitete. Najemnica letališča je sprva načrtovala le 300 milijonov evrov naložbe. To sicer ni prvi poskus naložbe Kitajske v Mariboru. Leta 2015 je kitajsko podjetje obljubilo naložbo, vredno 15 milijonov evrov, v tovarno baterij, s čimer naj bi ustvarilo med 200 in 300 novih delovnih mest. Ta obljuba se je izkazala za prazno. Podobno se je zgodilo tudi z obljubo najemnice, da bo ustvarila 11 novih letalskih povezav.

Infokoncetrat je pripravil Andrej, izjavo posnel Franci.

Facebook Twitter Deli
0 comments