Naravne katastrofe in podnebne spremembe

×

Sporočilo o napaki

Deprecated function: The each() function is deprecated. This message will be suppressed on further calls in menu_set_active_trail() (line 2404 of /home/vzmetsi/radiomars.si/includes/menu.inc).

Infokoncentrat na dan 3. decembra začenjamo v Švici, kjer se je zjutraj zgodil nov val aretacij v protikorupcijiski akciji "čiste roke" v Fifi. Kot je poročal časnik New York Times, so aretirali več kot 12 oseb, ki jim grozi vložitev obtožnic zaradi izsiljevanja, športnih goljufij in pranja denarja. Švicarske oblasti so novo obširno kriminalistično preiskavo z aretacijami izpeljali tik pred zasedanjem vodilnih mož Fife, na katerem naj bi se pogovarjali o načrtovani reformi zveze, ki se sooča z največjo krizo in korupcijskim škandalom v svoji zgodovini. Po podatkih švicarskih medijev sta med aretiranimi dva visoka predstavnika svetovne nogometne družine paragvajski predsednik južnoameriške nogometne zveze Conmebol Juan Angel Napout ter Alfredo Hawit iz Hondurasa. Slednji je aktualni začasni predsednik Concacaf, nogometne zveze članic iz Severne in Srednje Amerike ter Karibov. Pod preiskavo zaradi obtožb, sicer ne v isti zadevi, sta se znašla tudi prva moža svetovnega in evropskega nogometa, predsednik Fife Sepp Blatter in predsednik Evropske nogometne zveze Michel Platini zaradi spornega milijonskega izplačila Platiniju. Če se bodo obtožbe izkazale za resnične, Blatterju in Platiniju grozi dosmrtna izključitev iz nogometa.

Potem, ko je rusko obrambno ministrstvo včeraj objavilo objavilo "neizpodbitne dokaze" o tem, da so turški predsednik Erdogan in njegovi sorodniki vpleteni v nezakonito trgovino z nafto z Islamsko državo, jim je Erdogan vrnil žogico. Danes je oznanil, da imajo dokaze, da je pravzaprav v nezakonito trgovino z nafto z Islamsko država vpletena Rusija. To so očitno povračilni ukrepi, s katerimi je Rusiji včeraj zagrozil Erdogan. Ruski predsednik Vladimir Putin, je danes v letnem nagovoru narodu poudaril, da Rusija ne bo nikoli pozabila turške sestrelitve ruskega letala in ponovil obtožbe o vpletenosti turške "vladajoče elite" v trgovanje z nafto z Islamsko državo. Očitno si bosta Rusija in Turčija še nekaj časa podajali žogico.

Evropski parlament je minulo sredo sprejel resolucijo, v kateri se je zavzel, da agencija Evropske unije za nadzor zunanje meje Frontex vzpostavi mehanizem za obdelavo pritožb o domnevnih kršitvah temeljnih pravic beguncev in migrantov. Resolucija je nastala na podlagi priporočila evropskega varuha človekovih pravic. Mehanizem naj bi postal prvostopenjski organ za pritožbe o kršitvah temeljnih pravic pri delu agencije. Evropski poslanci tudi menijo, da bi morale imeti pravico do vložitve pritožbe osebe, ki naj bi jih oškodovali domnevni pripadniki Frontexa. Da bi preprečili zlorabo mehanizma za pritožbe, parlament priporoča, naj ne sprejemajo anonimnih pritožb, vendar to ne izključuje pritožb, ki jih vložijo tretje strani v interesu pritožnika, ki ne želi razkriti svoje identitete.

Slovaška je na Sodišče Evropske unije vložila tožbo zaradi obveznih kvot za razporeditev 160.000 prosilcev azila med državami članicami, je danes po poročanju slovaške tiskovne agencije TASR po seji vlade v Bratislavi obelodanil slovaški premier Robert Fico. Slovaška, ki šteje okoli 5,4 milijona prebivalcev, je ena izmed vzhodnoevropskih članic povezave, ki ostro nasprotujejo sistemu kvot. Sistem naj bi sicer olajšal breme članic, kot so Grčija, Italija in Nemčija, ki so sprejele levji delež beguncev. Na poti v Zahodno Evropo je v Slovaško vstopilo le malo migrantov, še manj prosilcev za azil pa se je tam odločilo ostati. Skorajšnjo vložitev tožbe zaradi kvot za begunce je danes napovedal tudi madžarski premier Viktor Orban, potem ko je madžarski parlament 17. novembra izglasoval zakon, ki vladi odpira pot, da se obrne na Sodišče Evropske unije.

V Parizu te dni poteka podnebna konferenca COP 21, na kateri skuša 196 pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja doseči nov globalni podnebni dogovor. Deklarativni cilj mednarodne skupnosti je omejiti dvig globalne temperature na največ dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo. S tem bi se svet lahko morda izognil katastrofalnim posledicam podnebnih sprememb. Na konferenci se sicer dogaja močno lobiranje korporacij, katerih delovanje, kapital, in nenazadnje tudi obstoj, je močno odvisen od uporabe fosilnih goriv. Nekatere izmed najbolj umazanih korporacij so celo uradne sponzorke pariške podnebne konference. Med drugim nuklearni in premogovni velikan EDF, energijsko podjetje Engie, banka BNP Paribas, ki financira pridobivanje premoga in letalska družba Air France. To seveda odločanju in sklepom, ki bodo morebiti sprejeti na konferenci, resno jemlje kredibilnost in realno aplikativnost. Na drugi strani pa so tudi izseki besedil iz različnih trgovinskih sporazumov, vključno s Trans-pacifiškim sporazumom (TTP), jasno pokazali, da se bodo proizvodnja, trgovina in poraba fosilnih goriv povečale. Kar bo najverjetneje onemogočilo izvajanje kakršnekoli dogovor o omejitvi rabe fosilnih goriv, ki bi ga na pariški konferenci morebiti dosegli.

Zaključujemo z naravno katastrofo, ki se je že pred več kot pol leta zgodila v Čilu, a so odkritje javno razkrili šele sedaj. Raziskovalci so našli več kot 300 trupel kitov zajvalov, ki jih je naplavilo v težko dostopen zaliv v Patagoniji. Aprila so domnevali, da je umrlo 20 kitov, ko pa so v juniju preletavali območje, so ugotovili, da je število nasedlih kitov veliko višje. Tudi to število verjetno še ni končno, saj so raziskovalci dejali, da še niso uspeli prečesati celotnega območja. Kiti naj ne bi bili ranjeni, njihovi smrti pa bi lahko botrovala virusna bolezen ali zastrupitev s škodljivim cvetenjem alg, ki je znano kot rdeča plima. Kiti zajvali so sicer četrti največji kiti, ki lahko zrasejo skoraj do 20 metrov. Množično smrt kitov raziskuje revija National Geographic in vprašanje je, s kakšnimi odgovori nam bodo postregli. Kredibilnost revije je namreč hudo pod vprašanjem od takrat, ko je prešel v last mogotca in nasprotnika podnebnih sprememb, Ruperta Murdocha.

Facebook Twitter Deli
0 comments