Postrojen infokoncentrat

Mariborsko upravno enoto bo s prihodnjim mesecem vodil Srečko Đurov, sedaj še direktor mestne uprave v Murski Soboti. Za delovno mesto načelnika upravne enote so se prijavili štirje kandidati, Đurov pa je že prejel odločbo o imenovanju in bo na novo mesto nastopil s 1. oktobrom. Kot načelnik upravne enote načrte zastavlja kot usmerjene k uporabnikom, z zaposlenimi, ki so na svoje delo ponosni. Đurov je sicer v preteklih petih letih opravljal funkcijo direktorja mestne uprave občine Murska Sobota, pred tem je delal tudi pri Pošti Slovenije in Zavodu PIP, bil je tudi tudi član stranke SD. Mariborska upravna enota, ki pokriva sedem občin, je sicer že leto dni brez vodstva z vsemi pooblastili. Od imenovanja Ksenije Klampfer za ministrico za delo, družino in socialne zadeve namreč Upravno enoto Maribor vodi vršilka dolžnosti dr. Bojana Zadravec. Na mariborski upravni enoti je sicer zaposlenih okrog 150 ljudi. 

 

Koprski župan Aleš Bržan je s položaja podžupanje odstavil občinsko svetnico Levice Majo Tašner Vatovec. Lokalni odbor stranke je v javnem pismu, naslovljenem “Še en samodržec v nastajanju?”, Bržanu očital, da menjava oblasti za zdaj ni prinesla bistvenih sprememb in premikov od šestnajstih let slabih praks nekdanjega župana Borisa Popoviča. Ker Bržan, čigar pragmatizem po mnenju odbora Levice močno prerašča v samodrštvo in politiko izvršnih dejstev, do izteka ponedeljkovega dne ni prejel odstopne izjave, je Tašner Vatovec preprosto razrešil, Levica pa je zaradi tega prekinila sodelovanje z županom. Lista Aleša Bržana ima v 33-članskem občinskem svetu le 9 svetnikov, vendar prvi odzivi koalicijskih partnerjev kažejo, da njen obstoj in Bržanovo nadaljnje vodejnje občine za sedaj nista pod vprašajem.

 

Z uradno postrojitvijo žandarmerije so v srbski entiteti Bosne in Hercegovine, Republiki Srbski, uradno predstavili novo enoto tamkajšnjega ministrstva za notranje zadeve. Enoto v Republiki Srbski opisujejo kot reorganizacijo obstoječe interventne enote, ki bo s stalno pripravljenostjo in boljšo opremo, tudi orožjem, učinkoviteje zagotavljala varnost vseh državljanov, tudi pred nezakonitimi migracijami. V bošnjaški entiteti pa govorijo o poskusu rušenja ravnovesja, o enoti, ki bo branila režim Milorada Dodika, predvsem pred lastnim narodom. Slovesno, v uniformah, nekateri tudi oboroženi, so se ob himni Republike srbske tamkajšnji predsednici Željki Cvijanović in srbskemu članu predsedstva Bosne in Hercegovine Miloradu Dodiku predstavili pripadniki enote žandarmerije. Po mnenju nasprotnikov novega ukrepa gre pri njem preprosto za dodatno militarizacijo Republike Srbske, ki bi lahko služila političnim ciljem; Milorad Dodik pogosto govori o samostojnosti, o združitvi s Srbijo. Ob tem bi žandarmerija lahko obračunavala z Dodikovimi nasprotniki v Republiki Srbski, po vzoru zadušitve protestov "Pravica za Davida", zdaj z več orožja in pooblastil. Predvsem pa naj bi šlo za odvračanje pozornosti od resničnih težav družbe, slabih gospodarskih in socialnih razmer, kriminala, korupcije, demografskih težav, množičnega odhoda mladih.

 

Predsednica predstavniškega doma in voditeljica demokratov v ameriškem kongresu Nancy Pelosi je po strateškem posvetu vodstva stranke sporočila, da so v predstavniškem domu sprožili preiskavo o začetku tako imenovanega impeachementa - ustavne obtožbe proti predsedniku Donaldu Trumpu, ki naj bi z zadržanjem žvižgačeve prijave kongresu prekršil ustavo. Ameriški obveščevalec je namreč Generalnemu inšpektoratu obveščevalnih služb poročal o julijskem pogovoru med ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in Trumpom, v katerem naj bi slednji finančno pomoč v višini dobrih 328 milijonov evrov pogojeval s preiskavo proti Hunterju Bidnu, sinu demokratskega predsedniškega kandidata Joeja Bidna. Da naj pristojnim kongresnim odborom izroči poročilo žvižgača, od Trumpa s soglasno sprejeto resolucijo sedaj zahtevajo tudi senatorji. Uradno bo začetek ustavne obtožbe sicer stekel, ko večina v predstavniškem domu potrdi posamezne člene impeachmenta, ki jih odnese v senat, s čimer prevzame vlogo tožilca, senat pa porote. Postopek vodi predsednik vrhovnega sodišča, senatorji pa z glasovanjem odločijo o odstavitvi predsednika države, za kar je potrebna dvotretjinska večina, ki pa je demokrati nimajo. Ustavna obtožba v zgodovini Združenih držav Amerike še ni bila uspešna; leta 1868 in 1998 je senat oprostil Andrewa Johnsona in Billa Clintona, Richard Nixon pa je leta 1974 odstopil med preiskavo.

 

V indonezijski prestolnici Džakarta, pa tudi po drugih mestih po državi, so potekala študentska zborovanja, na katerih je bilo ranjenih več kot tristo ljudi, 94 jih je aretirala policija. Študentje so protestirali proti spremembam zakona, na podlagi katerega je leta 2002 nastala tamkajšnja komisija za preprečevanje korupcije. Neodvisni preiskovalci ene najbolj spoštovanih vladnih agencij, ki je bila mnogokrat trn v peti indonezijskim politikom, bodo po novem opredeljeni kot državni uradniki, zaradi česar se kritiki bojijo pritiskov na avtonomijo komisije. Protestniki od indonezijskega predsednika Joka Widoda, ki je maja na volitvah dobil drugi mandat, tudi z obljubami o pošteni administraciji zahtevajo, da izda odlok, ki bi nadomestil sprejete spremembe zakona, prav tako pa parlamentarce pozivajo k odstopu od predloga zakona, ki bi v največji večinsko muslimanski državi prepovedal spolne odnose in skupno življenje neporočenih parov.

 

Informacije je nabral Franc

 

 

Foto: twitter.com/DW BiH

Facebook Twitter Deli