Snoopy praznuje rojstni dan

×

Sporočilo o napaki

Deprecated function: The each() function is deprecated. This message will be suppressed on further calls in menu_set_active_trail() (line 2404 of /home/vzmetsi/radiomars.si/includes/menu.inc).

Ob vhodu na mednarodno letali??e v Kabulu je danes razneslo avtomobil bombo, ki jo je spro?il samomorilski napadalec. Eksplozija je odjeknila sredi ?asa za kosilo, ko je bilo na obmo?ju veliko ljudi. V napadu naj bi umrli najmanj ?tirje ljudje, okoli 10 jih je bilo ranjenih. Odgovornosti za eksplozijo ni prevzel ?e nih?e, odjeknila pa je na prvi nadzorni to?ki na letali??u, na kateri pri potnikih pred vstopom na obmo?je opravijo telesni pregled. Nasilje v Afganistanu se krepi po potrditvi smrti talibanskega vodje Mule Omarja in imenovanju Mule Aktarja Mansurja za njegovega naslednika, kar spremljajo ostri notranji boji v uporni?kih vrstah. Talibani so se ob tem distancirali od na?rtovanega drugega kroga mirovnih pogovorov z afganistansko vlado, ki je bil na?rtovan za konec julija.

V poskusu pre?kanja Sredozemskega morja je bilo pretekli konec tedna re?enih prek 1000 migrantov, je v nedeljo sporo?ila italijanska obalna stra?a. Ve? plovil z migranti je bilo tako prenapolnjenih, da so se skoraj prevrnili, eno od plovil pa se je ?e mo?no nagibalo, ko so ga opazili jugovzhodno od obale Sicilije. Na pomo? mu je odhitela hrva?ka ladja, ki sodeluje v operaciji EU za nadzor in re?evanje Triton. Vsega skupaj so v nedeljo v petih lo?enih re?evalnih akcijah s ?olnov re?ili 671 ljudi, med katerimi je bilo 48 otrok in 108 ?ensk. Italijanska patruljna ladja je 400 migrantov odpeljala v sicilijansko pristani??e Pozzallo, hrva?ka ladja pa v pristani??e Augusta na vzhodu otoka. V soboto so ob libijski obali re?ili prek 400 migrantov. Obenem se nadaljuje pritok migrantov v Gr?ijo. V zadnjih treh dneh je na otoke Kos, Ios, Samos in Lesbos prispelo nekaj ve? kot 1400 migrantov, poro?a gr?ka obalna stra?a. Izvirajo predvsem iz Sirije, ve?ina pa ?eli v srednjo Evropo, ?e posebej na ?vedsko in na Norve?ko.

Gr?ija in mednarodni posojilodajalci nadaljujejo s pogovori o novi finan?ni pomo?i, obe strani pa poudarjata, da so blizu dogovora. Pogajalci kon?ujejo pripravo osnutka dogovora o do 86 milijard evrov pomo?i v zameno za nadaljnje reforme. Neimenovani vir je za francosko tiskovno agencijo AFP dejal, da bi se pogajanja lahko kon?ala v torek. ?e bi bil dogovor z mednarodnimi posojilodajalci sklenjen na ta dan, bi ga lahko konec tedna potrdili finan?ni ministri obmo?ja evra, gr?ki parlament pa bi o njem lahko odlo?al 18. avgusta. Upniki od Aten medtem zahtevajo same neoliberalne neprijetnosti: odpravo dav?nih olaj?av za kmete, zvi?anje upokojitvene starosti, omejitev mo?nosti stavk, privatizacijo in liberalizacijo trga dela.

V Kobilarni Lipica ob reviziji ureditve kobilarne opozarjajo na ogro?enost projekta prenove. Menijo, da gre pri spro?itvi revizije razpisa za izbiro izvajalca tretje faze projekta celovite ureditve obmo?ja kobilarne za neutemeljen zahtevek. Revizijo je spro?ilo podjetje Godina iz Hrpelj. Ker se sredi oktobra izte?e rok za porabo evropskih sredstev, bi lahko bili v kobilarni ob velik del sredstev 5,6 milijona evrov vrednega projekta, kar bi lahko ogrozilo celoten projekt prenove, je poro?ala RTV Slovenija. V Lipici obravnavo in odlo?itev dr?avne revizijske komisije pri?akujejo prednostno, saj v primeru, da ne bo mogo?e skleniti pogodbe za izvajanje del pred dokon?no odlo?itvijo revizije, izvedba ne bo mogo?a. To bi lahko poleg ogro?enosti projekta ureditve obmo?ja kobilarne posledi?no pomenilo tudi izgubo statusa izvorne kobilarne lipicanca. Sosednja Avstrija je namre? na Unescu pri?ela proces za??ite Lipicanca kot nesnovne kulturne dedi??ine. Eden njihovih glavnih argumentov v omenjenih postopkih je prav propadanje vitalne infrastrukture v Sloveniji, ki neposredno ali posredno vpliva na rejo, predstavitev in ohranjanje avtonomne pasme.

Stripovski junak Snoopy, ki je ob boku Charlieja Browna zabaval ?tevilne generacije, danes praznuje 65. rojstni dan. Mnogi se ga spominjajo, kako sedi na strehi svoje pasje utice, zre v nebo in se prito?uje, kako sovra?i jutra. Na za?etku oktobra bo minilo tudi 65 let od objave prvega stripa Peanuts (Ore??ki) avtorja Charlesa M. Schulza, v katerem nastopa Snoopy. Schulz je navdih na?el pri svojemu hi?nemu ljubljen?ku z otro?tva. Na za?etku Snoopy ni govoril. Leta 1952 je za?el avtor njegove misli izpisovati v obla?kih, dve leti kasneje pa ga je postavil na zadnje ta?ke, da je hodil kot ljudje. Avtor je 10. avgust dolo?il za Snoopyjev rojstni dan leta 1968.

Facebook Twitter Deli
0 comments