Tur?ka poroka s 4000 sirskimi begunci

×

Sporočilo o napaki

Deprecated function: The each() function is deprecated. This message will be suppressed on further calls in menu_set_active_trail() (line 2404 of /home/vzmetsi/radiomars.si/includes/menu.inc).

Nem?ki poslanec Martin Patzelt iz desnosredinske Kr??ansko demokratske unije (CDU) nem?ke kanclerke Angele Merkel je v svoj dom sprejel dva begunca iz Eritreje in jima pomagal pri iskanju zaposlitve. Za nem?ke medije je poslanec povedal, da ?eli s tem dejanjem solidarnosti omiliti vzdu?je sovra?nosti proti migrantom. Prosilca za azil je Patzelt spoznal v svoji lokalni katoli?ki cerkvi in ju je nato povabil k sebi na obisk. Kasneje jima je ponudil prostor v svojem domu. 19-letni Haben in 24-letni Avet pri njem ?ivita ?e mesec dni. Trenutno komunicirata v polomljeni angle??ini, a se ?e u?ita nem??ine. En sedaj za?asno dela v lokalni javni upravi, drugi pa v supermarketu. Pri tem jima je pomagal Patzelt."Partnerstvo, ponujanje zato?i??a, skrb za soljudi - ti majhni mostovi nam pomagajo, da begunci dobijo obraz in ime, da tako izstopijo iz anonimne mno?ice prosilcev za azil," je dejal Patzelt. "?e bi to storilo ve? ljudi, bi bili na dobri poti," je ?e dodal.

Zgledujemo se lahko tudi po tur?kem paru, ki je na svoji poroki hrano raje kot svatom postregel beguncem. Mladi par se je poro?il v provinci Kilis blizu meje s Sirijo. Omenjena provinca je sprejela okoli 4000 sirskih beguncev od skupno 2 milijonov, ki jih je sprejela Tur?ija. ?enin Fethullah ?z?mc?o?lu in nevesta Esra Polat sta se odlo?ila, da bosta sre?o in hrano na svoj poro?ni delila z njimi in jih povabila na poro?no slavje. Pojedino sta pripravila v sodelovanju s humanitarno organizacijo Kimse Yok Mu, ki po vsem svetu pomaga beguncem, za hrano pa sta namenila denar, ki sta ga od dru?in dobila za poro?no darilo. Mladoporo?enca sta sodelovala tudi pri razdeljevanju hrane. Dejala sta, da je bila poro?na ve?erja zanimiva ter izrazila veselje, ker sta polep?ala dan ljudem v stiski. Sorodniki in prijatelji so bili nad gesto in poro?no ve?erjo navdu?eni, tako da se v provinci Kilis verjetno obeta ?e kak?no podobno poro?no praznovanje.

Ameri?ki predsednik Barack Obama je predstavil na?rt za zmanj?anje izpustov toplogrednih plinov, kar bi upo?asnilo globalno segrevanje. Po njegovem a?rtu naj bi se izpusti do leta 2030 glede na leto 2005 zmanj?ali za 32 odstotkov. Obama je dejal, da ?smo prva generacija, ki ?uti vpliv podnebnih sprememb, in zadnja, ki lahko glede tega kaj stori. Imamo samo en planet, plan B ne obstaja.? Na?rt je pohvalilo veliko politikov in organizacij, med drugim generalni sekretar Zdru?enih narodov Ban Ki Mun, evropski komisar za podnebne ukrepe in energijo Miguel Arias Canete in francoski predsednik Francois Hollande. Na mednarodni nevladni organizaciji WWF (Svetovni sklad za naravo) ugotavljajo, da so Zdru?ene dr?ave s prizadevanji proti emisijam presegle Evropsko unijo. Redke kritike Obamovega na?rta pri?akovano prihajajo iz vrst republikancev, ki trdijo, da je na?rt predrag, razburjajo pa se predvsem korporacije, kot so termoelektrarne in premogovniki. Slednje so z novim na?rtom dele?ne stro?jih omejitev emisij, kar jih bo seveda udarilo po ?epu. Ker je dobi?ek bolj svet od planeta, upravljavci visokooglji?nih korporacij ?e grozijo s to?bami proti ameri?ki vladi.

Slovenska Dru?ba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je lani z upravljanjem prejetih sredstev ustvarila 129,4 milijona evrov prilivov. Po predlanski 5,8 milijonski izgubi je lani zabele?ila 36,4 milijona evrov ?istega dobi?ka. Kot so navedli v Dru?bi, so najve?ji lanski prilivi rezultat prodaje zastavljenih delnic Heliosa, Zvonov ena in dva v ste?aju ter delnic Letrike in svetovalne dru?be CBH v ste?aju, pa tudi finan?nega prestrukturiranja Adrie Airways. Stro?ki iz poslovanja Dru?be so zrasli z nekaj ve? kot pet milijonov na dobrih 14 milijonov evrov. Najve?ji del ali 8,5 milijona evrov je odpadel na stro?ke storitev, tu so prevladovale svetovalne storitve, 4,9 milijona evrov pa na stro?ke dela. ?tevilo zaposlenih pa je lani, zanimivo, naraslo z 12 na kar 81 zaposlenih.

Ameri?ka zvezna Uprava za hrano in zdravila (FDA) je farmacevtskemu podjetju Aprecia iz Ohia odobrila proizvodnjo in tr?enje zdravila proti epilepsiji spritam, ki ga podjetje proizvaja s tridimenzionalnim tiskalnikom (3D). Zvezna Uprava za hrano in zdravila je do sedaj sicer ?e odobrila proizvodnjo in prodajo raznih medicinskih protez in vsadkov, izdelanih s 3D tiskalniki, spiritam pa je prvo zdravilo, proizvedeno na tak na?in. Spritam je na voljo ?e ve? let, vendar so ga doslej izdelovali na klasi?en na?in. Narejeno s 3D tiskalnikom ima to prednost, da je zelo porozno in se hitro raztopi. Zaradi tega je primerno za ljudi, ki te?ko pogoltnejo tablete, in otroke, ki jih no?ejo.

Facebook Twitter Deli
0 comments