V Azerbajd?anu zaprli aktivista za ?lovekove pravice

Ameri?ki spletni velikan Google je od Evropske komisije dobil ?e tretji podalj?ek glede odgovora na obto?be, da izkori??a monopolni polo?aj svojega spletnega iskalnika. Evropska unija je postopek proti Googlu spro?ila aprila in mu dala deset tednov ?asa za odgovor, kar je potem podalj?ala do 17. avgusta, sedaj pa do konca avgusta. Komisija je za?ela obdelovati Google ?e novembra 2010, ko se je konkurenca za?ela prito?evati zaradi prevladujo?ega polo?aja na trgu spletnih iskalnikov. Google meni, da ima pa? najbolj?i proizvod in nima slabe vesti, ker se potro?niki odlo?ajo zanj in ne za druge iskalnike. Evropska komisija pa pravi, da Google izkori??a svoj prevladujo?i polo?aj, da pri vrstnem redu objav rezultatov iskanja preko svojega iskalnika preferira lastne proizvode, kot je na primer google maps, google shopping in podobne ter s tem kr?i protimonopolno zakonodajo unije. Google si jemlje ?as za utemeljen odgovor na obto?be, saj ga v primeru krivde ?akajo veliki stro?ki: kazen je lahko kar deset odstotkov letnih prihodkov podjetja, ki so lani navrgli 66 milijard dolarjev.

Nizozemska ?iri svoj eksperiment z univerzalnim temeljnim dohodkom. Potem, ko so ga uvedli v Utrechtu, ga bodo uvedli ?e v Tilburgu, o njem pa razmi?ljajo ?e v mestih Groningen, Maastricht, Gouda, Enschede, Nijmegen in Wageningen. Mesta bodo svojim rezidentom izpla?evala reden in brezpogojen mese?ni dohodek, ki bo pokril stro?ke pre?ivetja. Podporniki univerzalnega temeljnega dohodka poudarjajo, da je slednji zelo dober mehanizem za odpravljanje rev??ine in socialne izklju?enosti, nedavna raziskava, ki je zajela 18 evropskih dr?av, pa je pokazala, da transferji, kot je temeljni dohodek, pri ljudeh vzpodbujajo voljo do dela. Ta dognanja bodo sedaj v praksi preverili v Tilburgu.

Znanstveniki s kalifornijske univerze so Berkeley so objavili raziskavo, ki razkriva, da zaradi onesna?enega zraka na Kitajskem na dan umre 4000 ljudi. V letu dni pa okrog 1,6 milijona. Najve?ji krivec je premog za ogrevanje in elektriko, najhuje pa je pozimi. Znanstveniki so uporabili uradne podatke kitajske vlade o onesna?enju zraka in vzrokih smrti na Kitajskem. Smrti zaradi onesna?enega zraka so povezane s plju?nimi in sr?nimi boleznimi ter razli?nimi vrstami kapi. Kar 38 odstotkov Kitajcev ?ivi na obmo?jih, kjer je dolgoro?na kakovost zraka glede na standarde ameri?ke Agencije za za??ito okolja (EPA) nezdrava. Najhuje je v Pekingu, ki bo leta 2022 gostil zimsko olimpijado, sicer pa naj bi povsod na Kitajskem dihali slab?i kot na primer v delih ZDA z najslab?o kakovostjo zraka.

Gr?ki parlament je po dolgotrajni celono?ni razpravi potrdil nov program mednarodne finan?ne pomo?i, poro?ajo tuje tiskovne agencije. Strogi var?evalni ukrepi, ki jih mednarodni posojilodajalci zahtevajo od Gr?ije, so razdelili vladajo?o Syrizo, vendar je premierju Tsiprasu uspelo zagotoviti potrebno podporo. Dogovor o pomo?i je v parlamentu podprlo 222 poslancev od 300-tih. Tsipras je v razpravi poslance pozval, naj potrdijo dogovor in "zagotovijo dr?avi mo?nost pre?ivetja in nadaljnjega boja", ki naj bi po njegovih besedah dr?avi omogo?il, da kon?a obdobje gospodarske negotovosti. Spregovoril je tudi o razkolu v lastni stranki, ki je posledica dogovora o pomo?i, ki ga nekateri poslanci Syrize zavra?ajo. Poslance je posvaril, da bo v primeru nadaljevanja upora prisiljen sklicati pred?asne volitve. Po neuradnih informacijah iz njegovega kabineta pa naj bi premier po prejetju prve tran?e pomo?i ?el po zaupnico v parlament.

Zaradi soglasja gr?kega parlamenta je zelo mo?no, da bo Bruselj Gr?iji zloglasno pomo? odobril ?e danes, saj finan?ni ministri obmo?ja evra danes na izrednem zasedanju sestankujejo na to temo. Mednarodni posojilodajalci Evropska centralna banka (ECB), Mednarodni denarni sklad (IMF), Evropska komisija in stalni mehanizem za stabilnost evra (ESM) bodo Gr?ijo seveda ?e naprej z veseljem dr?ali v ?ahu, potem ko kvazi ocenjujejo, da bodo sprejete reforme Gr?iji omogo?ile odpravo obstoje?i neravnovesij v gospodarstvu ter jo popeljale na pot vzdr?ne gospodarske rasti. Japajade. Kredibilnost ?e v osnovi nekredibilnega dogovora pa je po njihovi oceni podrta z resnostjo in zahtevnostjo reform, h katerim se je zavezala Gr?ija.

Sodi??e v Azerbajd?anu je v zaradi domnevne dav?ne utaje in poneverbe na ve? let zaporne kazni obsodilo vidna aktivista za ?lovekove pravice. Leyli Yunus je izreklo osem let in pol zaporne kazni, njenemu mo?u Arifu pa sedem let, je po poro?anju francoske tiskovne agencije AFP povedal njun odvetnik. Par, ki je od aretacije pred skoraj letom dni v zaporu, je po navedbah odvetnika nedol?en. Ta med drugim tudi dodaja, da sodi??e ni imelo dokazov o o?itanih kaznivih dejanjih. Aktivisti za ?lovekove pravice nasprotujejo odlo?itvi sodi??a in jo ozna?ujejo kot poskus, da bi azerbajd?anske oblasti prepre?ile njuno delovanje. S Sveta Evrope so sporo?ili, da bo generalni sekretar Thorbjorn Jagland od azerbajd?anskih oblasti zahteval vse podrobnosti v zvezi z njuno obsodbo ter dokaze proti njima. Jagland meni, da bi moralo njun primer obravnavati Evropsko sodi??e za ?lovekove pravice, ter izrazil zaskrbljenost nad sistemskimi pomanjkljivostmi v azerbajd?anskem sodnem sistemu ter nara??ajo?im trendom sodnih primerov proti zagovornikom ?lovekovih pravic.

Facebook Twitter Deli
0 comments