V novem mestu ukradli Nietzscheja in Aristotela

Infokoncentrat na dan 17.6 za?enjamo v Mariboru, kjer se za?enjajo boriti proti prekomerni te?i otrok in mladostnikov.

V Sloveniji je ve? kot 80.000 otrok in mladostnikov s prekomerno telesno te?o. Da bi se lahko u?inkoviteje borili proti tej bolezni sodobnega ?asa, v mariborski kliniki za pediatrijo pripravljajo nov program ?ola za zdravo prehranjevanje in ?ivljenjski slog, ki naj bi otrokom in mladostnikom pomagala spremeniti navade in izbolj?ati zdravje.

Pobudi se je danes pridru?ilo mariborsko nakupovalno sredi??e Europark, ki je ob praznovanju 15-letnice svojega obstoja darovalo v ta namen 15.000 evrov. Kasneje bodo tej donaciji dodali ?e izkupi?ek od prodanih nakupovalnih vre?k, ki jih bodo za?eli prodajati sredi avgusta.

Pobudnik projekta, pediater Martin Bigec s Klinike za pediatrijo Univerzitetnega klini?nega centra Maribor je donacije zelo vesel, saj bodo z njo lahko pripravili strokovne in tehni?ne podlage za za?etek izvajanja programa. Ta je po njegovih besedah klju?nega pomena, saj se debelost pri otrocih v Sloveniji iz dneva v dan pove?uje.

Zaenkrat o ?ivi verigi okoli McDonaldsa ?e ne razmi?ljajo.

V Kopru ?e nekaj mesecev deluje Dru?tvo za pomo? ?rtvam mobinga, ki ?rtvam ponuja vklju?itev v skupino za samopomo? ter psihoterapevtsko delavnico. V dru?tvu namre? ugotavljajo, da je mobing ?e vedno tabu tema in da ve?ina poi??e pomo?, ko se ?e pojavijo resne zdravstvene posledice.

Dru?tvo so ustanovili zaradi potrebe po organiziranju celostne pomo?i ?rtvam trpin?enja na delovnem mestu, je na dana?nji novinarski konferenci pojasnila predsednica dru?tva Da?a ?arkanj.

Mobing je sicer ?e vedno tabu tema, zato se ljudje te?ko izpostavljajo in ve?inoma pridejo po pomo? ?ele v akutni fazi, ko se posledice trpin?enja ?e poznajo na zdravju. Prav zato ?elijo v prvi vrsti vzpostaviti varno okolje, v katerem se bodo ljudje lahko sprostili in se za?eli o svojih te?avah pogovarjati.

Simon, zaupaj se.

Iz knjigarne na Glavnem trgu v Novem mestu so neznanci med 13.30 in 14.00 uro ukradli pet filozofskih knjig. ?Zalo?bi so naredili za 114 evrov ?kode" so zapisali na Policijski Upravi Novo Mesto.

?e vas zanima katere knjige so vzeli, smo do konca redakcije dobili podatke da je 2x umanjkal Nietzsche (Volja do mo?i & Tako je govoril zaratustra) in 3x Aristotel (O nastajanju in propadanju, nekineki in Fizika(1-5))

Izpitno obdobje je.

Kradljivci so aktivni tudi na sodednjem Hrva?kem. Za danes napovedan maturitetni izpit iz hrva?kega jezika so odpovedali, potem ko so na gimnaziji Juraja Dobrile v Puli prijavili krajo dveh izvodov maturitetnih izpitov. Dijaki, ki so se pripravljali na preizkus znanja, so ogor?eni, krivdo pa je po neuradnih podatkih priznalo nekaj djakov omenjene gimnazije. V Zagrebu so se odlo?ili, da bodo pripravili nov izpit.

In?titut za gospodarstvo in mir je objavil globalni indeks miru za leto?nje leto. V Evropi je mir dosegel svoj zgodovinski vrhunec, na Bli?njem vzhodu pa je nasilje vse huj?e. Slovenija je na indeksu glede na lani padla za eno mesto in je sedaj na 15. mestu. Po indeksu je najbolj mirna dr?ava na svetu Islandija, najmanj pa Sirija. Dr?ave, ki so obi?ajno na dnu lestvice, kot so Irak, Nigerija, Ju?ni Sudan in Srednjeafri?ka republika, so postale ?e nemirnej?e. Najhuj?e poslab?anje je utrpela Libija. Posledi?no se je znatno pove?alo tudi ?tevilo beguncev in ljudi na begu v svojih dr?avah, ki predstavljajo ?e odstotek svetovnega prebivalstva, kar je najve? po koncu II. svetovne vojne. Na In?titutu napovedujejo, da se bo ?tevilo beguncev ?e naprej pove?evalo.

V skladu z napovedmi in?tituta migrantska kriza ne pojenja. Mad?arska je napovedala, da bo na 175 kilometrov dolgi meji s Srbijo postavila ?tiri metre visoko ograjo. S tem ?eli ustaviti prihod migrantov v dr?avo. Letos je na Mad?arsko pri?lo pribli?no 54.000 migrantov. V za?etku leta je bil velik porast beguncev iz Kosova, sedaj pa ve?inoma prihajajo ljudje iz Sirije, Iraka in Afganistana. Potem, ko je Francija v preteklih dneh svojo mejo za migrante zaprla, so danes sporo?ili, da bodo za migrante namenili 10.500 dodatnih nastanitvenih enot. Italija vse bolj pritiska na druge ?lanice Evropske unije, da morajo prevzeti svoj del bremena, a dogovora zaenkrat ?e ni na vidiku. Medtem, ko so na kocki ?ivljenja ljudi, se ?lanice ne strinjajo, ali naj re?evanje temelji na obveznih kvotah ali naj bo prostovoljno, ter o merilih za ?tevil?no razporeditev migrantov.

Facebook Twitter Deli