Vsi drugačni, nekateri enakopravni

Začenjamo na Malti, kjer je parlament sprejel spremembe zakona o zakonski zvezi in uzakonil istospolne poroke. Gre za prelomnico v močno katoliški državi, ki je ločitve omogočila šele leta 2011, zdaj jih bo mogoče uveljavljati tudi v istospolnih zakonih. V spremenjenem zakonu izraza "mož" in "žena" zamenjuje izraz "zakonec", besedi "mati" in "oče" pa izraza "starš, ki je rodil" in "starš, ki ni rodil," poroča BBC. Premier Joseph Muscat, ki je bil prejšnji mesec ponovno izvoljen, je enakopravnost postavil za glavno prioriteto. Kljub nasprotovanju katoliške cerkve je bil proti spremembam zakona v 67-članskem malteškem parlamentu oddan le en glas.

Britanska vlada je sporočila, da ne bo v celoti objavila svojega poročila o virih financiranja ekstremizma v državi, zaradi česar jo iz opozicije že obtožujejo ščitenja svoje zaveznice Savdske Arabije. Poročilo je novembra 2015 naročil nekdanji premier David Cameron, vlada pa ga je prejela lani. Ministri in ministrice so bili po treh smrtonosnih napadih v Veliki Britaniji od marca pod pritiskom, naj objavijo ugotovitve poročila. Notranja ministrica Amber Rudd se je včeraj zaradi varovanja državnih skrivnosti odločila proti objavi celotnega poročila, čeprav so nekatere "ekstremistične organizacije" prejemale na sto tisoče dolarjev. Po napadu na Londonskem mostu junija, v katerem je bilo ubitih sedem ljudi, je predsednik opozicijskih laburistov Jeremy Corbyn dejal, da mora Velika Britanija opraviti "nekaj težavnih pogovorov" s svojo zaveznico Savdsko Arabijo in drugimi zalivskimi državami.

Povod za zaskrbljenost britanske vlade je poročilo možganskega trusta Henry Jackson Society, ki je bilo objavljeno pred tednom dni. Raziskovalec Tom Wilson je v poročilu zapisal, da so entitete v Savdski Arabiji glavne podpornice ekstremizma v Veliki Britaniji, sicer pa ekstremizem spodbujajo tudi entitete iz preostalih zalivskih držav in Irana, a da je Savdska Arabija na vrhu seznama. Glede na poročilo Savdska Arabija upravlja več velikih dobrodelnih organizacij, ki financirajo izobraževanje v skladu z njihovo ideologijo po vsem svetu, tudi v Veliki Britaniji. V zadnjih 50 letih so v te namene porabili najmanj 87 milijard dolarjev, piše v poročilu možganskega trusta, ki ga je Riad označil za "kategorično napačnega".

Nekdanji brazilski predsednik Lula da Silva je bil včeraj obsojen  na skoraj 10 let zaporne kazni zaradi korupcije in pranja denarja. Razsodba je razdelila Brazilce. Po dveh mandatih je bil Lula obtožen zaradi škandala v aferi z naftnim gigantom Petrobras. Sodnik Moro ga je prepoznal za krivega prejemanja podkupnine v višini 590 tisoč funtov od gradbenega podjetja SAO v obliki prenove preprostega stanovanja desekrat manjše vrednosti v prestižni duplex apartma. Čakajo ga še štirje povezani procesi, zato je presoja sodnika Mora pomembna za naslednje v nizu, ki ga njegovi odvetniki in nekateri predstavniki levice imenujejo sodniški blitzkrieg.

Pri nas politične akcije prav tako ne manjka. Potem ko zadnji dve leti parlamentarne stranke – predvsem SD in Levica – že kar tekmujejo, katera bo hitreje in »celoviteje uredila področje konoplje«, je v to tekmo vstopila še stranka Piratov. Pod svoj predlog legalizacije oziroma regulacije te rastline želijo zbrati 15.000 podpisov, nato pa ga jeseni odnesti premieru Miru Cerarju. Od aprila, ko so prvič predstavili svoje načrte, je stranki Pirati uspelo zbrati več kot 12.000 podpisov podpornikov. Sekretar stranke Rok Andrée pravi, da so pri snovanju predloga sodelovali s civilno družbo, ki se zavzema za legalizacijo konoplje.

Kaj pa Magna? Ustavni sodniki ne bodo odločali o ustavnosti posebnega zakona o Magni, ki v skrajnem primeru omogoča tudi razlastitev posameznikov. Sodniki so mnenja, da vlagatelji niso uspeli izkazati pravnega interesa. 

Pobudo za oceno ustavnosti posameznih delov Zakona o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške investicije v občini Hoče-Slivnica, so konec maja vložile štiri fizične osebe, med njimi tudi novinar Bojan Požar ter hoški kmet Rado Lobnik, ob pomoči odvetnika Francija Matoza. V pobudi so izpostavili, da so lastniki nepremičnin v bližini tovarne, ki jo želi v Hočah graditi Magna in da jih lahko na podlagi posebnega zakona razlastijo.

A ustavni sodniki so presodili, »da zgolj možnost, da bo izpodbijana določba v prihodnosti uporabljena kot pravna podlaga za razlastitev nepremičnin pobudnikov, za izkaz pravnega interesa ne zadostuje.«

 

Facebook Twitter Deli
0 comments