Kelnarca Marijana na Kozlovem eventu Muska = Drek (Predgovor)

Kibersvet! Nepredvidljiva fluidnost socialnih omrežij, poljubno umevanje pomena, jemanje iz konteksta, agresivna marketinška repeticija! Kako konkurirati, če se nočeš umazati? Strašno samokritična si. Tako zelo si samokritična, da vsaka tvoja izjava že vnaprej izgubi ostrino in naboj. V virtualnem svetu gotovo.

Bolje se znajdeš v živo. Telo težje laže. Zato si med drugim tudi šla na živi pogovor o glasbi s pomenljivim naslovom Muska = Drek, ki ga je v Gromki na Metelkovi organiziral Jan Kozel, kitarist Jegulje in bivši član benda Carnaval. Kako je bilo?

Po začetni negotovosti se je Jan unesel in nekoliko raztresena debata o glasbi je le dobila svoj razmah. Težko je bilo slediti mnogoterosti povedanega, vseeno pa si lahko izluščila nekaj bistvenih tem. Kasneje si o njih razmislila in prišla do svojih zanimivih zaključkov.

Kakovost glasbe

Na eventu Muska = Drek te je najbolj pritegnilo vprašanje kakovosti glasbe. V uri in pol žal nihče ni odkrito podal svojega mnenja o tem, kaj naj bi bila dobra muzika, a je bilo dovolj znamenj, da bi imel vsaj Jan kaj povedati o tem, če ne bi vso energijo potrošil za animiranje pogovora in neuspešno izogibanje izpostavljanju samega sebe.

Vprašanje kakovosti glasbe te prevzema, odkar si se naveličala objokovanja same sebe in svoje nezavidljive situacije. Nihilizem in ironija te dolgočasita, ne nudita več tolažbe. Po novem se med kelnarjenjem celo zalotiš, kako se sprašuješ, ali Sveti duh prihaja samo od Očeta, ali od obeh, Očeta in Sina. Ne sprašuješ pa se o dobroti svojega katoliškega očeta in pravoslavne mame. Zlohotna alkoholizirana degenerika, njuni veri navkljub. Živi dokaz o obstoju razlike med dobrim in zlim.

Torej, ali obstaja muzika, ki te naredi neobčutljivega in narcisoidnega? Obstaja. Ali je ta muzika nujno slaba, zla? Ne, če živiš v kulturi, ki te vrednote časti.

»Ne me za rit grabit, pezde!!!«
»Sej ti paše.«

Ali obstaja muzika, ki se trudi odpirati, iskati mostove med ljudmi, graditi možnosti za resnično komunikacijo in izboljšanje človeka? Obstaja. Ali je ta muzika nujno dobra? Ne, če živiš v kulturi, ki teh vrednot NE časti.

»Ne se mi zajebavat, Marijana!! A daš lahko dol svoj cd, pa radio nazaj, da se mi ne pojavi kakšen sazasov inšpektor, pa bo spet treba kazen plačvat?!«
»Ma, jebi se ti, pa tvoj lokal, kmetavzar! Posluši svojih deset komadov do smrti na radiu, pa sam nastavli svojo rit kronikom, idiot. Dost mam kelnarjenja!«
»In kaj boš druzga?!«
»Glasbenica bom. Svojo flavto ti bom v rit zabila. Prečno.«

Zate so najpomembnejši elementi dobre glasbe:

a) Izvirnost.

Ljudje smo si različni, človeka ne smeš vkalupljati. S ponavljanjem istih vzorcev ga podrejaš in mu odrekaš zmožnost za samoiniciativnost. Človek, ki nima vpliva nad svojim življenjem, nujno postane nevoščljiv, sprenevedav in spletkarski. Zloben.

b) Avtentičnost.

Avtentičnost ne pride sama od sebe, temveč skozi trd boj z zunanjimi vplivi in notranjimi nesigurnostmi. Avtentična glasba je izraz glasbenikove želje po ravnovesju med individualnostjo in pripadnostjo, ter med znanim in neznanim. Tak glasbenik nikoli ne počiva, je odziven, pozoren in dojemljiv. Ni mrtev, ampak je živ.

c) Čudežnost.

Kaj si človek najbolj želi? Blaženost v neskončnosti, nesmrtno zrenje v lice popolnosti. Če se čudež ne razume običajno kot poseg nadnaravnega v naravno, ampak kot začasno in nepričakovano sovpadanje življenjskega in mimobežnega, z idealnim, neskončnim, nesmrtnim in popolnim, potem je to največ, kar se lahko zgodi v glasbi. Kar pomeni, da glasbe ne gre napačno preračunavati, tako iz vidika glasbenika kot poslušalca; ne eden ne drug ne vesta, kako in kje ju bo doletel glasbeni čudež. Jasno pa je, da brez pozornosti za zvok in njegove nenavadne lastnosti do tega ne bo prišlo.

Skratka, zanimivo. Ampak ti si kelnarca, kdo bo tebe poslušal?!

Facebook Twitter Deli
0 comments