V spomin: poklon vsem živalskim vrstam, ki smo jih izgubili v letu 2018

Če je še pred nekaj sto leti šlo za naravni izbor in nadzorovan, načrten lov nad živalmi, pa lahko danes pričamo množičnemu izumiranju živalskih vrst. Odgovornost za to gre pripisati človeku in njegovemu ravnanju - z onesnaževanjem, izsekavanjem in nehvaležnim, brezbrižnim odnosom do okolja uničuje pestrost ekosistemov, ki počasi izginjajo. Medtem ko je življenje na Zemlji do danes "preživelo" že pet množičnih izumiranj, je šesto že krepko čez štartno linijo. Človeštvo je iztrebilo 83 % vseh divjih sesalcev in polovico vseh rastlin, kažejo lanske raziskave.

Ljudje predstavljamo zelo majhen delež biomase planeta Zemlje. Teža vseh 7,6 milijarde ljudi na Zemlji predstavlja le 0,01 % celotne Zemljine biomase, ugotavlja poročilo, objavljeno v zborniku Nacionalne akademije za znanost. Bakterije predstavljajo 13 %, rastline 83 % celotne Zemljine biomase, vse druge oblike življenja pa 5 %. Čeprav ljudje predstavljamo tako majhen del planeta, pa v zadnjih letih uničujemo vse ostalo in tudi če smo na vrhu prehranjevalne verige, nas lahko upravičeno zaskrbi, da človek pravzaprav ne bo ena izmed tistih vrst, ki bo preživela, če se bo trend izumiranja živalskih in rastlinskih vrst nadaljeval s tako drastičnim tempom.

V 2018 smo se poslovili od modre papige spixovega makava, "filmske zvezde". Ta je na popularnosti pridobil v animiranem filmu Rio, ki govori o papigi Blue, vzgojeni v ujetništvu. V želji po tem, da prepreči izumrtje svoje vrste, Blue prepotuje kilometrske razdalje vse do Brazilije.

Ptica je bila v divjini videna (predvidoma) zadnjič, manj kot 100 ptic pa še živi v ujetništvu. Nedavna študija organizacije BirdLife International ocenjuje verjetnost preživetja vrste z 0.1, kar je dovolj nizko, da lahko ptico vrže iz "kritično ogrožene" na "izumrlo", glede na IUNC-jevo rdečo listo. Da se je ptica znašla na robu izumrtja, je krivo predvsem uničevanje tropskega gozda v Braziliji, ki je njen naravni habitat.

"Človeške aktivnosti so skrajni vodniki vseh nedavnih izumrtij," je povedal Stuart Butchart, vodilni znanstvenik pri BirdLife International. "Zagotovo smo v obdobju, v katerem ocenjujemo izumiranje vrst višje kot kadarkoli prej. Brez truda, ki bo namerno usmerjen v ohranjanje vrst, se bo to samo slabšalo."

2018 je bilo leto, ko so znanstveniki tudi uradno potrdili izumrtje vzhodne pume, ki je bila na seznamu ogroženih vrst že od leta 1973. Ker je bila njena pojavnost v zadnjih desetletjih tako zelo redka, jo je spremil vzdevek "ghost cat".

V Sudanu je lani umrl zadnji preostali samec severnega belega nosoroga na svetu, in s tem znižal svetovno populacijo vrste na dve osamljeni samički. Kljub temu obstaja še zadnji kanček upanja zanju, saj lanske raziskave poročajo, da sta si severni in južni beli nosorog bližje v sorodu, kot so predpostavljali v preteklosti, zato ostaja možnost križanja obeh vrst.

Tako kot za mnogo drugih živalskih vrst, tudi obstoj Kalifornijske pliskavice ali "vakita delfina" ostaja samo še vprašanje časa - po zadnjih poročilih jih je (zaradi nehumanega in prepovedanega lova nanje) na svetu samo še 12.

"Do popolnega izumrtja vrste bi lahko prišlo naslednje leto. Lahko, da že letos. Naj tej točki je odgovor na to vprašanje kot met kocke," pravi profesor biologije Sea McKeon.

Ne samo, da izgubljamo nekatere izmed najnovejše odkritih vrst, kot je Tapanuli orangutan, ki je bil prvič odkrit v letu 2017 in zaradi naglega širjenja človeške industrije (in ignorance) že gleda izumrtju v oči.

Na seznamu preminulih in izginulih se dinozavrom pridružujejo tudi nekatere izmed najstarejših živečih vrst, kot je veliki kitajski močerad, ki je veljal za "živega fosila", in katerega predniki so romali po Zemlji stegozavrom in diplodokom ob strani.

V 2018 so bile žirafe prvič označene kot kritično ogrožene in skoraj vsi lemurji so že pogubljeni. V posebni nevarnosti pa so tudi žuželke. Izgubili smo že 97% vseh monarhovih metuljev. "Insekti napajajo svet na pravi način ... oni so razlog, da svet deluje," pravi McKeon. "Številke padajo z radikalno hitrostjo ... Ljudje bi morali biti zaskrbljeni."

Kljub temu pa je v leto posijalo tudi nekaj žarkov upanja. V vsej bedi in blišču, je 2018 ugledalo rešitev gorskih goril kot kritično ogrožene vrste, divji črni nosorogi pa so se prvič po 50 letih vrnili v Chad. Po treh desetletjih predvidevanega izumrtja je bila kengurujska podgana ali “skakač mošnjičar” najdena živa in zdrava.

"Ko gre za izumrle vrste, nimamo prostora ali razkošja za poskuse in napake," opozarja Thomas Hildebrandt, znanstvenik, ki deluje na področjih ohranjanja biosistemov.

Ko vrsta izgine, je izgubljena za zmeraj. Živimo na zelenem in modrem planetu, ki pa ima še mnogo drugih barv in plati. Ali bi bilo upati, da bo izumiranje vrst v "dobi človeka", ljudi morda spodbudilo k razmišljanju ali celo ukrepom, zaman?

 

Facebook Twitter Deli
0 comments