Levica na oblasti in drugo levice

Kon?no se je zgodilo. Levica ponovno na oblasti. Z zmago Sirize na volitvah se je za?ela prihodnost. In prihodnost pripada levici. Zanos, ki se po nedeljskih volitvah v Gr?iji ?iri po socialnih omre?jih, je nalezljiv. Obli? na rane poteptanega dostojanstva dobro dane. Sedaj imajo poni?ani in raz?aljeni po Evropi mo?nega za??itnika. Opremljenega z arzenalom dr?avne oblasti. Nemo? se je spremenila v suvereno vsemogo?nost.

Zmagovalna koalicija levi?arskih strank v Gr?iji seveda ni odgovorna za tak?ne projekcije. Njen za?etni vzpon ni bil posledica populizma. Prej na?elnosti in jasnega razrednega pozicioniranja - z nepodredljivimi reve?i. V krogih bazi?nih gibanj so zelo cenili, da Siriza v ?asu vstaj leta 2008, ki so se za?ele po eksekuciji Aleksandrosa Grigoropoulosa s strani gr?kih policistov, ni pritegnila vsesplo?nemu obsojanju izgredov. ?eprav je bila na kratek rok ta dr?a kaznovana s strmim padcem javne podpore. Med radikalno levimi strankami, ki sku?ajo danes po Evropi v svoja jadra ujeti veter iz Gr?ije, ta dr?a ni ravno stalnica.

Vzpon Sirize se pravzaprav za?ne z gr?kimi vstajami 2008. Te so pokazale, da je Gr?ija v situaciji nevladljivosti, da gr?ke politi?ne elite niso sposobne v interesu transnacionalnega finan?ega kapitala u?inkovito upravljati z gr?ko dru?bo. V situaciji nevladljivosti je izvor nezaupanja finan?nih trgov do Gr?ije in posledi?no ve?anja obrestnih mer na gr?ke obveznice. Ter kon?no podru?bljanja gr?kega dolga na evropski ravni. Medtem ko danes mediji in podjetne levi?arske stranke uokvirjajo predstavo o dogajanju v Gr?iji s poudarkom na novi generaciji politi?nih predstavnikov z ambicijo upravljanja z gr?ko dru?bo, se popolnoma zanemarja neodvisna spremenljivka dru?benih gibanj. In usoda projekta Sirize v Gr?iji je v veliki meri povezana s to spremenljivko. V Gr?iji obstaja galaksija bolj ali manj zavestno politi?no organiziranih dru?benih praks, ki so nekompatibilne s tipom dru?benih odnosov, ki jih vsiljuje kapital. Kapital nasploh. Ne zgolj finan?en, ampak tudi industrijski. Kot je na terasi avtonomega socialnega centra v Atenah dejal aktivist antiavtoritarnega gibanja ?e pred prej?njimi volitvami, ko je Siriza zasedla drugo mesto: ?Mi nimamo ni? proti Sirizi, nekateri v na?ih krogih volijo zanjo. Vendar, ko bo pri?la na oblast, bomo njeni nasprotniki.?

V Evropi so politi?no diskusijo v zadnjih letih zo?ili na alternativo med var?evanjem in rastjo. In ?tevilni odzivi na gr?ke volitve so ponujali tak?no matriko razumevanja. Nova Gr?ija naj bi tako okrepila tabor zagovornikov rasti. In tudi zmagovalci volitev nakazujejo, da je to skrajni domet njihove radikalnosti. Pogajanja s posojilodajalci pomenijo zgolj skleniti nov sporazum med kapitalom in na osnovi tega sporazuma upravljati z gr?ko dru?bo. Domet Sirize potemtakem ne presega dometa tradicionalne povojne evropske socialne demokracije. Seveda ji kaj drugega ne preostane. ?e ima? ambicijo vladanja, ima? danes dve mo?nosti. Skleniti sporazum s kapitalom, pri ?emer sku?a? s pogajanji vplivati na izvor njegove legitimnosti. Zato se nova gr?ka vlada no?e pogajati s tehnokrati trojke, ampak s politi?nimi predstavniki EU in dr?av ?lanic. Druga mo?nost je generirati lasten kapital. Kar bi bil proces prvobitne akumulacije s kombinacijo dr?avnega nasilja in mobilizacijo ?irokih ljudskih mno?ic. Iz perspektive vladanja se zdi, da se bo projekt nove levice v Gr?iji zelo verjetno iztekel v ?e videnem socialne demokracije.

Stvari postanejo bolj zanimive, ?e analiziramo situacijo po zmagi Sirize iz perspektive dru?benih gibanj kot neodvisne spremenljivke. Socialisti?ni projekti vsebujejo temeljno protislovje. Med centralizacijo oblasti in zagotavljanjem ?ir?e dru?bene podpore, ki jo gradijo z bolj enakostno distribucijo mo?i v dru?bi. Zgodovinski socializmi so propadli zato, ker je centralizacija in monopolizacija oblasti in s tem dru?bene mo?i po?rla ?ir?o dru?beno legitimnost projekta. Glede na to, da Siriza deklarativno ?rpa iz izku?nje alterglobalisti?nega gibanja, ki je bilo prakti?na kritika liberticida zgodovinskega socializma, lahko morda pri?akujemo kak?no politi?no inovacijo. Vendar pa njeno koketiranje z nacionalizmom, ?eprav podrejenih, narekuje skrajno pazljivost. Tudi naslanjanje na koncept hegemonije, ki je v sami sr?iki njene politi?ne misli in prakse, ka?e na to, da bodo te?nje k instrumentalizaciji in discipliniranju gibanj. Zaskrbljenost zaradi povabila desni?arski stranki Neodvisni Grki v vlado je tako ?e kako na mestu. Evrokomunisti?na tradicija, ki se tudi nahaja v politi?nem genskem zapisu Sirize, pozna sramoto zgodovinskega kompromisa. Delitev fevdov med konservativno desnico in komunisti, ki je vodila v hudo represijo nad avtonomnimi dru?benimi gibanji. Projekt dru?benih gibanj, ki je gradnja avtonomne in samoorganizirane dru?be zunaj dr?ave in kapitala se zna tako znajti pod nenehnimi pritiski, da se ukloni potrebam nacionalne enotnosti proti tujim izkori??evalcem.

Iz perspektive antikapitalisti?nega projekta, projekta dekolonizacije sveta, ki poteka v okviru avtonomnih dru?benih gibanj, je treba v ?asu po volitvah v Gr?iji podpreti nepodredljiva dru?bena gibanja. Z analizami, ki izhajajo iz neodvisne spremenljivke dru?benih gibanj, s prakti?no solidarnostjo in gradnjo filozofskega in tudi fizi?nega prostora gibanj. ?as je, da se pove, da so gibanja drugo in da gredo mnogo dalje.

Facebook Twitter Deli
0 comments