Neustavne strasti in dru?inski zakonik

Desnica se mobilizira. Njen cilj je zru?iti nov dru?inski zakonik, ki v pravicah izena?uje razno in istospolna partnerstva. Sredstvo, s katerim ?elijo to dose?i, je instrument neposredne demokracije, referendum. Mobilizirajo se tudi podporniki nove zakonske ureditve. Odprlo se je boji??e, ki bo v prihodnje v veliki meri dolo?alo politi?no dinamiko.

To boji??e bo nabito s ?ustvi. Racionalni argumenti se bodo umaknili. Na povr?ino bo bruhnilo afektivno. Intimni strahovi, blokirane ?elje, alternativne libidalne ekonomije. V igri bo sam nadzor nad produkcijo subjektivitet. Politika seveda ni domena racionalnega. Spinoza je na primer kot izhodi??e politi?nega opredelil strasti. Zato po njegovem o politiki vedo ve? politiki, ki so potopljeni v strasti, kot sholasti?ni filozofi, ki izhajajo iz najstva. Prava politika, ki je zavezana svobodi filozofiranja, pa se za?ne takrat, ko smo se sposobni potopiti v svet strasti in razlo?evati. Ad hoc asociacionizem na afektivni ravni, politika radostnih sre?evanj. Tako filozof, ki je skoraj kon?al na grmadi. Naturalist, ki je trdil, da ?lovek ni imperij v imperiju. Sovra?nik institucije, ki je preganjala senzibilno in se danes paradoksalno sklicuje na naravo. ?eprav ni v naravi ni? nenaravnega, kot tudi ni dobrega in zla. So samo skladbe, ki omogo?ajo pretok, intersubjektivne izku?nje, ve?anje mo?i delovanja, ?utenja, mi?ljenja in ?ivljenja ter tiste, ki zapirajo, segmentirajo, stratificirajo in manj?ajo mo?i. Stoletja trpljenja pod katolicizmom so jasno pokazala kak?ne skladbe igrajo med kri?arji za prave dru?ine.

Danes lahko preberemo ali sli?imo komentarje, da gre pri tej bitki za odvra?anje pozornosti od pomembnih vpra?anj, ki se jih je treba lotiti razumsko, kot so na primer ekonomska vpra?anja. Vendar ne smemo spregledati, da je ekonomija kot domena homo economicusa, racionalnih posameznikov, ki stopajo v pogodbene, pravne odnose, ideolo?ki konstrukt. Njegov namen je med drugim maskirati neenakosti in vsiliti enotno mero vrednosti. Urejen kozmos, v katerem ima vsak svoje mesto, ki si ga zagotovi s sposobnostmi in trudom. Prav komi?no je, kako je moderna levica posvojila ta konstrukt. In tudi tragi?no, saj je teren strasti prepustila desnici. Kot je trohica ironije v tem, da je predlog spremembe dru?inskega zakonika vlo?ila politi?na koalicija, katere pomemben del se spogleduje z ekonomizmom. Tako zatrjujejo prvenstvo razrednega boja in vlogo partije kot promotorja in vsiljevalca prave zavesti.

Ko tr?imo ob dejstvo, da se konflikti in antagonizmi pogosto artikulirajo kot vpra?anja identitet, pripadnosti, na?inov reprodukcije dru?benega ?ivljenja in ne kot ekonomska vpra?anja, se je mogo?e dobro spomniti Balibarja, ki govori o paralelnosti ekonomske in simbolne, ideolo?ke strukture, ki sta dolo?ujo?i za moderno formo nacije. Ekonomski monopoli, zna?ilni za kapitalizem, se v moderni organizirajo v okvirju nacionalne dr?ave. Paralelno in nekako v skladu z istovrstno logiko, se v okvirju nacionalne dr?ave vzpostavljajo monopoli nad dru?beno reprodukcijo. Nacionalna dr?ava vsiljuje monopol nad tem, kako jemo, fukamo, imamo otroke, kak?ne so spolne vloge itd. Zato se razredni boji bijejo tudi, ?e ne celo predvsem, na biopoliti?ni ravni (?e si dovolimo uporabit Foucaultov koncept za Balibarjevo razumevanje simbolne strukture). Danes imamo zagotovo ponovno eksplozijo biopoliti?nih bojev. Vendar tokrat predvsem zaradi umikanja nacionalne dr?ave. Ko se ekonomski monopoli ne organizirajo ve? v okvirju nacionalne dr?ave, ampak na nadnacionalni ravni, se seveda zgodi erozija monopola nacionalne dr?ave nad dru?beno reprodukcijo. O eksploziji pa ne pri?a zgolj vzpon verskih fundamentalizmov, etnonacionalizmov in rasizma, ampak tudi na primer radikalna ekolo?ka gibanja, kot so zadisti. Biopoliti?ni boji zato niso zgolj neobhodno dejstvo, ki ga ne moremo spregledati, ampak pomembno boji??e, ki nosi resni?ne alternative.

V bitko za dru?inski zakonik se je treba vre?i. Treba je podpreti LGBT skupnost, ki vidi v spremembi zakonika pomemben mejnik emancipacije. Vendar podpreti tako, da se izbori teren za novo generacijo biopoliti?nih bojev, za mnogotere ad hoc afektivne skupnosti, za politiko radostnih sre?evanj. Ta bitka ima namre? lahko tudi slepe ulice. Seveda je takti?no pomembno boriti se za ohranitev novega zakonika. Vendar je obenem treba imeti pred o?mi, da osvoboditev ne more potekati skozi zaklinjanje liberalne ustave in ustavnih garancij. Agenda evropskih finan?nih, ekonomskih in politi?nih elit je vsiliti ustavni okvir kot edini legitimen. Vse, kar je zunaj ustave, zunaj ustavne identitete, prikazujejo kot komunitaren ekstremizem. Tudi zato, ker je levica kot izklju?en teren delovanja izbrala liberalno ustavo in prepu??a zunaj ustavni teren radikalni desnici. Podobno kot afektivno in strasti. ?e torej ?elimo deblokirati osvobodilne biopoliti?ne boje, moramo biti sposobni zavzeti tako teren strasti kot teren izven ustavnega delovanja. Neposredna demokracija brez ustavno zagarantiranih ?lovekovih in manj?inskih pravic je tiranija ve?ine zgolj v kolikor je zasnovana na odtujenih generi?nostih. ?e ni prenosa pravic in mo?i na suverena, ?e ni poenotenja mnogoterih volj v eno, imamo neposredno demokracijo kot ad hoc asociacionizem. Referendum o dru?inskem zakoniku in morebitna zmaga njegovih nasprotnikov ne bosta pomenila diskreditacije neposredne demokacije, ampak liberalnega konstitucionalizma in mrtvih, v generi?no odtujenost prevajajo?ih instrumentov neposredne demokracije. Kot tudi slu?ajno prekrivanje aspiracij manj?in in interesov liberalnega konstitucionalizma ne povzro?i nujno zaprtja v ustavne identitete. Skladanje, ki omogo?a pretok, intersubjektivne izku?nje, ve?anje mo?i delovanja, ?utenja, mi?ljenja in ?ivljenja, je onkraj liberalne ustave. Boj na na?in skladanja, ki segmentira, stratificira in manj?a mo?i pa je nesmiseln.

Facebook Twitter Deli
0 comments