O sranju današnje univerze

Takšni dogodki in srečanja, kot ga imamo mi tukaj, so še edina preostala mesta, ki nam omogočajo, da izpostavljamo temeljne probleme našega časa, da odpiramo temeljna vprašanja naše dobe, ki vključujejo tudi problem današnje univerze.

S temi besedami je povezovalec Igor Bijuklič odprl srečanje, ki je bilo okronano z naslovom O stanju današnje univerze. Srečanje, ki je 25. 5. 2015 potekalo v Salonu uporabnih umetnosti, so podprli in pomagali organizirati Radio MARŠ, MKC Maribor in nov študijski program Politologije na Univerzi na primorskem. Dogodek je bil zasnovan kot predavanje in debata, kjer sta se Ernest Ženko in Vlasta Jalušič predavatelja na novem študijskem programu spustila v razmišljanje o problemih ter krizi današnje univerze.

To razmišljanje za zidove univerze ne uspe priti. Če je univerza nekdaj bila sposobna misliti samo sebe, izpraševati svoje smotre in če je bila - kar je zagotovo najtežje - sposobna misliti svoj čas, so današnji smotri univerze mnogo skromnejši in ozko usmerjeni. Na nek način so ti smotri, prežeti z oguljenimi, neštetokrat prežvečenimi frazami, zelo plehki. Usmerjeni so v gospodarstvo, v proizvajanje študentov za trg, v ustvarjanje inovacij, v izbruhe kreativnosti, v sinergijske učinke, v razvoj, v rast vse tja do tal, torej nasploh v družbo.

Morda so to res konkretni cilji, a s tem ozkim gledanjem so zamegljeni tudi tisti temeljni problemi, s katerimi se danes sooča družba. Eden izmed teh problemov je zagotovo izginjanje dela, splošna odvečnost ljudi in nezaposljivost diplomantov. Temu problemu oz. razmerju med izobrazbo in poklicem, ki je vedno bolj nezdružljivo, se je posvetil Ernest Ženko.

Izjava se nahaja v  posnetku

Varnost študenta, ki ga je nekoč predstavljala čakajoča služba po končanem faksu, je torej minimalna. Toda Ženko opozarja, da k stanju nezaposljivosti diplomantov ni prispevala le revolucionarna sprememba narave gospodarstva, ki z t.i. razvojem potrebuje vedno manj in manj človeških virov, ampak je k temu stanju prispevala tudi univerza sama.

Izjava se nahaja v  posnetku

Pri tem se odpira ?e druga uganka. Zakaj študentje, ki so v tej situaciji v največji izgubi, ne ukrenejo ničesar? Morda problema niso sposobni niti misliti in postavljati pravih vprašanj?

Izjava se nahaja v  posnetku

Študentom izobrazba ne nudi več nobenega presežka, študij pa jim zagotavlja zgolj eksistencialen pogoj za preživetje še dodaja. Zato danes več kot polovica mladih študira. Bolje je torej čakati, se tako po moderno prepustiti toku "go with the flow" kot pa nekaj ukreniti. Tako bomo študente prej slišali zagovarjati, da izobrazba ni več pomembna, da so pomembne izkušnje, veze in poznanstva, kar Ženko zajema v pojem ponovne fevdalizacije.

Izjava se nahaja v  posnetku

Ženko se v sklepu svojega predavanja sprašuje, v kakšnem smislu lahko izpeljemo povezovanje z gospodarstvom, ki je univerzi vsiljeno, oz. kakšne vloge pri povezovanju z gospodarstvom bi morale igrati različne fakultete na univerzi.

Izjava se nahaja v  posnetku

Hkrati pravi da nas to vprašanje vrača nazaj k razsvetljenstvu, kjer se znanje smatra kot vrednota. Ženko ne trdi, da se fakultete ne bi smele povezovati z gospodarstvom, ampak trdi, da bi se vsaka fakulteta morala povezovati z gospodarstvom na svojstven način. Na tem mestu posebej izpostavlja posebno vlogo filozofske fakultete, katere povezovanje z gospodarstvom naj bi bilo drugačne narave.

Izjava se nahaja v  posnetku

Prvo predavanje je torej zadevalo vlogo, ki jo univerza kaže navzven, sklenjeno pa je bilo z vlogo, ki bi jo naj univerza igrala v družbi in gospodarstvu. Drugo predavanje, katerega vsebino je zapolnila Vlasta Jalušič, pa se je na drugi strani osredotočalo na procese znotraj univerze. Pokazala je, kako zunanje logike gospodarstva vplivajo na sam potek raziskovanja. Nakazala je torej, kako in zakaj procesi raziskovanja postajajo popolnoma prežeti z ekonomsko logiko.

Izjava se nahaja v  posnetku

Predavateljica pojasnjuje spremembo univerze, ki je postala naročniški servis za raziskave. Raziskave, ki so usmerjene v družbo, so financirane, le če so učinkovite in če dovolj dobro izpolnijo želje naročnika.

Izjava se nahaja v  posnetku

Izpostavljen je tudi paradoks, ki se pojavi ob škandalih, ko se nam univerza neposredno razkrije kot gospodarski subjekt. V teh primerih univerza sebi v bran poseže po starih načelih akademske svobode in neodvisnosti, pod katerimi pa se dejansko skriva želja po ekonomski svobodi in zasledovanju dobička.

Izjava se nahaja v  posnetku

S tem se zgodi, da univerza postane gospodarski subjekt, ki deluje po principih profita. S tem v mislih pa niti nič?udno, da v teh gospodarskih okvirih prihaja do socialnih neenakosti in socialnih razslojenosti. Vlasta Jalušič sicer pozdravlja sindikalne boje za socialno enakost, vendar opozarja, da to ni dovolj.

Izjava se nahaja v  posnetku

Zaradi vseh težav, s katerimi se sooča današnja družba, se moramo še kako resno vprašati, kakšni so smotri univerze danes in kakšna je ter kakšna bi morala biti vloga univerze v družbi. Če univerza želi iziti iz krize, bo morala takšna vprašanja in probleme nujno odpirati ter se jim na pameten način zoperstavljati. To pomeni, da bodo morala takšna srečanja, kot je bilo to današnje, potekati tudi za zidovi univerz. K sreči se na Univerzi na primorskem odpira nov magistrski program politične teorije, kjer bo znotraj njenih zidov možno odpirati tudi takšna širša vprašanja.

 

Facebook Twitter Deli
0 comments