Reševanje grške dolžniške krize: Ni ga junaka, ki ne pljune, ko kaka

Hvala, da ste nam pripustili izraziti tudi naše mnenje glede reševanja grške dolžniške krize. Na žalost je bilo v prejšnji oddaji izrečenih preveč komunistično-keynesianskih ideoloških zmot iz ust poslanca poslanega iz Zadružne Levinje (ZL), ki se bori. Te levje zmote so nevarne in imajo tudi levji delež pri vzrokih za nastanek grške in vsekakor tudi globalne krize. Na kratko povedano - ti levi so bili, tako kot že so, torej po svoji naravi in v svojem bistvu - preveč požrešni. Mi ne potrebujemo požrešnih, potrošnih levov - bog varuj, da ne. Naša družba potrebuje skromne, ekonomične ter ubogljive ovčice.

Zmote, ki prihajajo iz levje strani je zato potrebno odkriti z desno-sredinskim, liberalnim razmišljanjem, ki stavi na emancipirane trge in zdravo pamet. Prav zdrava pamet nam pove, da je problem naše družbe, družbenosti in druženja ta, da trošimo preveč kot smo ustvarili. Zdrava kmečka pamet nam pove - to bi rekli kolegi v ljudski stranki - da lahko žanješ le toliko, kolikor poseješ in poserješ na njive. Država je le velika kmetija s pračiči, ovcami, Enim pastirjem ter mlečno in mesnopredelovalno industrijo in seveda nič več kot to. To je tako preprosto, da je jasno že vsakemu fantu od fare in seveda piskajočim cerkveno-zborskim ženicam.

Za to prekomerno trošenje, ki je ves svet pahnilo v krizo, je kriva - kot že rečeno - s keynesianismom zastrupljena politika in levi, ki se borijo za to zmotno ideologijo. Grške dolžniške krize nikakor - in to res nikakor - ne bo rešila večja potrošnja kot to predlagajo v Zadružni Levinji, ki se bori.

Njihov predlog zakona o prestrukturiranju podjetja Palome d.o.o., ki naj bi tiskala drahemski toaletni papir in ga pošiljala na grške trge je zato popolna neumnost, ki je lahko zelo, zelo nevarna. Grki namreč zares utegnejo misliti, da je rešitev v grški drahmi in ne v evru. Zlom evra pomeni zlom Evrope. Prav tako Grki spet utegnejo zaiti na kriva, torej ne-ravna, ovinkasta pota, tista ki niso gospodova in tista ki niso gospodarsko-ekonomična. Grki s tem valutnim poseganjem v intimni akt brisanja riti, z drahemskim toaletnim papirjem, zares utegnejo misliti, da je drahem v izobilju, da jih premorejo toliko, da si z njimi lahko brišejo rit.

Veljati mora prav nasprotno. Grki morajo trošiti čim manj. Potrošiti morajo čim manj toaletnega papirja. Denar, torej evre, ki jih prihranijo, pa morajo nujno nalagati v finančni sektor, ki bo spet kreditiral tista konkurenčna, učinkovita ter perspektivna podjetja. Le tako se bo spet pognal gospodarski motor in to sam od sebe. To je rešitev in tako preprosta je. Toda kako do tega je odločilno vprašanje. Da ne bomo ostali le v besedah, v naši stranki predlagamo politično-farmakološko rešitev. Stopiti moramo torej od besed k dejanjem.

Slovenska dežela se ponaša z vrhunskim farmacevtskim podjetjem Krpa d.d. To podjetje je zakrpalo že marsikatero bolezen in naj me strela iz jasnega, če jim ne bo uspelo pozdraviti tudi bolezen prekomernega trošenja toaletnega papirja. Vse kaže, da jim to bo uspelo.

Na pobudo naše stranke je farmacevtsko podjetje Krpa d.d. svoje napore usmerilo v raziskavo zdravila, ki bi v debelem črevesju iz fekalij izsesalo odvečno tekočino. Po domače povedano, bi to pomenilo, da bi kakec bil bolj čvrst in trd. Vsi pa izkustveno-empirično vemo, da si po trdem kakcu skorajda ne rabimo brisati riti, razen če kakca ne prelomimo s prehitrim stiskom anusa. Grki bi s tem zdravilom potrošili mnogo manj evrov za toaletni papir. Prihranjen denar pa bi seveda samodejno in torej po naravi, vlagali v finančni sektor. Finančni sektor bi z vlaganjem v perspektivna podjetja odpiral delovna mesta in hkrati ponujal velike donose investitorjem ter vabil ljudi k vlaganju svojih prihrankov v še večji meri. Zadeva bi bila rešena, krog bi bil sklenjen. Tako preprosto je to.

Toda zdravilo je šele v razvojni fazi in viri v farmacevtskem podjetju Krpa d.d. pravijo, da se soočajo s problemom izločanja odvečne tekočine. Odvečna fekalna tekočina se namreč izloča oralno, tako da subjekti, ki sodelujejo v eksperimentu, odvečno tekočino izpljunejo. Tako se po anal-logiji s slovenskim pregovorom radi pošalijo, "da ga ni junaka, ki ne pljune ko kaka".

S.P.S.S.: statistično-empirična raziskava navzkrižne cenovne elastičnosti povpraševanja kaže, da bi zaradi oralnega izločanja fekalne tekočine, poleg tega zdravila, narastlo tudi povpraševanje po žvečilnih gumijih. Viri nam pravijo, da Krpa d.d., z namenom po doseganju sinergijskih učinkov, na ameriške trg že pošilja headhunterje, ki bodo lovili bistre glavce, tiste ki poznajo umetnost izdelovanja žvečilnih gumijev.

 

Facebook Twitter Deli
0 comments