?Tip se vr?e iz petdesetega nadstropja. Medtem ko leti, se bodri: 'Do sedaj je vse v redu, do sedaj je vse v redu'. Toda pomembno ni padanje, ampak pristanek.? Tako nekako pravi glas v ?pici francoskega filma La Haine, re?iserja Mathieuja Kassowitza. Pretresljive pripovedi o ?ivljenju treh mladeni?ev v kateremkoli francoskem satelitskem mestu, kateremkoli cite. Francija je prej?nji teden pristala. Bolje re?eno, tre??ila. Potem, ko so se leta bodrili, da je do sedaj vse v redu. Z manifestacijami nacionalne enotnosti na ulicah, v medijih in v nacionalni skup??ini po teroristi?nih napadih so zakoli?ili novo fazo zanikanja. Pristanek naj bi se zgodil iznenada. Zaradi sprevr?ene zlo?inske ideologije, ki ne prenese republikanskih vrednot svobode, enakosti in bratstva. Zlove??ega padanja torej ni bilo. Napadi so prej dokaz absolutne superiornosti francoskega in zahodnega na?ina ?ivljenja in vrednot. Katarzi?ni trenutek, ki vse opomni, v kako ?udovitem, nepresegljivem svetu ?ivijo. Tako kot tragedije po svetu za?arane gledalce in gledalke televizije na zahodu opominjajo, da je njihov na?in ?ivljenja zares vrhunec ?love?kega stremljenja. In ne da so tragedije, ki jih potrjujejo v njihovi veri v lastno izvoljenost, posledica sakrosantnega tako imenovanega zahodnega na?ina ?ivljenja.
Redki si danes v Franciji, ki je?i pod te?o enoumnega ?alovalnega konsenza, upajo govoriti o epizodah padanja, ki so pripeljale do trdega pristanka. Tik pred pristankom oziroma tre??enjem je bilo preganjanje no?enja verskih simbolov v javnosti. Preganjanje tako imenovanega komunitarizma v imenu lai?nosti in republikanskih vrednot je usmerjeno proti potomcem koloniziranih, proti staroselcem republike. Tistim, ki so podvr?eni institucionalni diskriminaciji in rasizmu, ki sta nadaljevanje kolonializma z drugimi sredstvi. Francija je kolonizirala podro?ja s prete?no islamsko veroizpovedjo. In kolonialna sila je dala islamu specifi?en politi?en predznak. Islam je bil drugost, katere izklju?evanje, krotenje, civiliziranje je gradilo evropsko in francosko sebstvo. Uzakonjenje svobode tiska konec devetnajstega stoletja sovpada z uzakonjenjem diskriminacije staroselcev in njihove izklju?itve iz dr?avljanstva. Staroselci muslimani so bili le subjekti in zanje svoboda tiska ni veljala. V kolonizirani Al?iriji je tako pri?lo do razcveta evropskega in francoskega tiska, medtem ko je bil tako imenovan muslimanski tisk striktno cenzuriran.
Diskriminacija, izklju?evanje in rasizem so kontitutivni za liberalno pojmovanje svobode tiska. Kot za druge liberalne institucije, norme in vrednote. Preganjanje komunitarizma, vztrajanje pri lai?nosti zato ni emancipatorno, kot bi radi verjeli, ampak ima ravno obratni u?inek. Po eni strani perpetuira v univerzalno zamaskirano gospostvo prav tako partikularne dominantne kulture, po drugi pa prepre?uje politizacijo v veliki meri vsiljene, konstruirane, a vendar ponotranjene in intimne identitete. Medtem ko je ?muslimanskost? imena zadosten razlog za zavrnitev pro?nje za slu?bo, naj ne bi imel islam kot politi?na identiteta kaj iskati v javnem in politi?nem ?ivljenju. ?e je nekdo izklju?en in diskriminiran kot musliman, ?enska, ?rnec, se bo verjetno politiziral kot musliman, ?enska, ?rnec. In za demokracijo, ?e jo razumemo kot proces emancipacije vsakogar, je klju?nega pomena, da se tak?ne politizacije ne blokira. Politi?en islam je imel izjemno pomembno vlogo v prej?nji epizodi emancipacije potomcev su?njev v ZDA. Nation of Islam je v ?asu Malcolm X ponudil afroameri?anom nujno lo?itev od bele in kr??anske dru?be. Lo?itev, ki je zgradila dru?beno mo? in omogo?ila vzpostavitev bolj enakih odnosov med skupnostmi v ZDA. Z zanikanjem multikulturnega in multietni?nega zna?aja sodobnih dru?b, ki je v veliki meri rezultat zgodovinskih in aktualnih neenakosti in krivic, se odreka prostor politizacije podrejenim in se jih potiska v podtalne, sekta?ke, globoko antisocialne in teroristi?ne realnosti.
Sedanji pristanek je napovedoval tudi revolt v francoskih predmestjih leta 2005. Takrat so se mladi na policijsko nasilje odzvali s se?iganjem avtomobilov, javnih prevoznih sredstev, policijskih postaj in ?ol. Se?igali so simbole in institucije njim odrekane prostorske in socialne mobilnosti. Odgovor oblasti je bila represija, ki je na oblast pripeljala Nicholasa Sarkozya, ki se je kot notranji minister namenil o?istiti predmestja. Kot je sam dejal, s ?istilcem kaercherjem. ?i??enje kot metoda naslavljanja socialnih problemov se je razmahnilo v ?asu njegovega predsedovanja. Racije, denacionalizacije oziroma odvzemi dr?avljanstva, deportacijske kvote, prepovedi neavtoriziranega zdru?evanja. Nobene resne iniciative ni bilo, da bi se za?el dialog s predmestji, s tako imenovanimi ob?utljivimi ?etrtmi. Dialog onkraj pozivov, da se naj ogor?eni prebivalci teh ?etrti udele?ijo volitev in se vklju?ijo v civilno dru?beno dogajanje. Iluzija, da lahko republika re?i problem predmestij se je razblinila ?e na za?etku osemdesetih let v dvajsetem stoletju. Takrat se je zgodil velik pohod ?rncev, arabcev in belcev (BBB) iz banlieus na Pariz z zahtevo po ukrepih za spremembo nevzdr?nega stanja ? generalizirana brezposelnost, kriminalizacija in policijska represija, erozija socialnega tkiva, prikraj?anost glede kvalitetne izobrazbe, urbane mobilnosti. Predstavnike pohoda je sprejel predsednik republike Mitterand. Potem se ni zgodilo ni?. Namesto da bi se republika pod socialisti naslonila na sposobnost samoorganizacije predmestij, je posegla z birokratizacijo vpra?anja. Ko pride kasneje na oblast desnica, sku?ajo problem dezintegracije re?iti z uvajanjem dav?nih olja?av za investitorje v predmestja, uvajanjem posebnih ekonomskih con. Monopol republike nad produkcijo norm mora ostati. In slej ko prej bodo za reintegracijo poskrbeli ?ola, policija, zavodi za zaposlovanje, socialne slu?be in kapital. Institucije, ki so slepe za rasne in kulturne razlike in s tem za odnose dominacije v postkolonialnem kontekstu. Ko so se v ?asu revolta 2005 v medijih spra?evali, kaj se je zgodilo z gibanjem iz za?etka osemdesetih, so ugotovili, da so voditelji obetavnega gibanja svoj boj izpod trobojnice postavili pod zastave politi?nega islama. Kot je dejal eden izmed njih: ?Moj boj ostaja isti, vendar pod drugo zastavo.?
Vsi trije napadalci iz prej?njega tedna so bili iz predmestij, rojeni v Franciji, nakaj ?asa zaprti v istem zaporu, muslimani. Odra??ali so v satelitskih mestih, ki jih je republika za?ela graditi v sedemdesetih letih, da bi se znebila odve?nih. Odve?ni so delavci iz biv?ih kolonij in njihovi potomci. Sociolo?ko gledano ?ivijo v teh predmestjih tudi avtohtoni Francozi in pripadniki drugih etni?nih skupin, katerih delo izkori??a republika. Politi?no gledano pa so predmestja nekak?ni indigenati, podro?ja institucionalnega rasizma in diskriminacije, ki ima korenine v podreditvi staroselcev muslimanov v ?asu kolonializma. Ko so francoski mediji po napadih merili utrip v ?olah v predmestjih, so ugotavljali, da se ?tevilni ne istovetijo s Charlijem, da so kriti?ni do ?aljenja verskih ?ustev muslimanov in da mladi drugih veroizpovedi ali iz ateisti?nih dru?in razmi?ljajo o sprejetju islama. Zato, ker je to zastava, pod katero se vse bolj bije boj proti diskriminaciji in rasizmu. Ker francoska in evropska levica ne uspeta dekolonizirati lastnih miselnih izhodi??. In je lai?na republika s svojimi institucijami zamaskirano gospostvo. Do krvavih teroristi?nih napadov pa ni pri?lo zato, ker postaja politi?ni diskurz zatiranih staroselcev republike diskurz politi?nega islama. Do njih je pri?lo, ker se politi?nemu islamu ne pu??a prostora in se ga potiska v podzemlje. Po?ast terorizma je skotila republika.
