Vrvež mesta v prometni konici.
ON: Sori, maš ...?
ONA: Imam. Tu maš.
Zaprasketa vžigalnik.
ON: Hvala! Svojega sem nekje, saj veš.
ONA (brezvoljno): Vem, ja.
ON: Zgubljam jih. Moj spomin je ena velika lukna, hehe. (nenadoma veselo vzklikne) Kje sva se že srečala?
ONA: Nisva se.
ON: Prepričana?
ONA: Mhm.
ON: Popolnoma prepričana? Saj veš? Človek včasih ...
ONA: Prepričana.
On in Ona skozi življenjski pogovor in prasketanje vžigalnika, ki služi kot ločnica med posameznimi prizori, ugotavljata, ali se res poznata. Njun spomin je "ena sama velika luknja", ki se, z besedami in asociacijami, v dramskem loku naraščajočimi podzavestnimi željami po zadovoljitvi osnovnih človeških potreb (kot je potreba po ljubezni in spolnosti), napolni in eksplodira v vrhuncu radijskega jezika. Dvajset minut besednega prasketanja, pretipavanja miselnih poti in spraševanja po iskri, ki je nekoč (mogoče bo spet) zanetila ogenj med Njo in Njim.
Ko je Borut Gombač pred mnogimi leti napisal radijsko igro Prasketanje, najbrž ni slutil, da jo bo nekoč ekipa nadebudnežev vzela za svojo. Njihova prilagojena igra s premiernim predvajanjem na frekvenci 95,9 MHz, tisti frekvenci, na kateri so Borutovi radijski dramski izdelki že bili oh kako domači. In krog je sklenjen.
Ona: Tajana Stres
On: Izidor Gavez
Produkcija: KUD Coda in Tanja Cvitko
Izvirnik: Borut Gombač, radijska igra Prasketanje
Priredba izvirnika: Tanja Cvitko in igralska zasedba
Režija: Tanja Cvitko, igralska zasedba in tehnična ekipa
Tehnična obdelava: MID Glas podzemlja
Radijsko igro Maš ogenj? sta producirala KUD Coda in Tanja Cvitko, s tehnično izvedbo MID Glas Podzemlja, ob podpori Mestne občine Maribor in platforme Mladi Maribor.
