Pozdravljeno vesoljno poslu?alstvo radia Mar? na frekvenci 95,9 Mhz in skozi spletni pretok radiomars.si v Vstaji v eter ZA proteste proti predlaganem zakonu o visokem ?olstvu.
Zakaj? Najmanj zato, ker znanje ne sme in ne more biti podvr?eno izvr?ilni in zakonodajni oblasti. Je kulturna komponenta in ima dolo?eno stopnjo avtonomije, ki presega dimenzijo 4 letnega mandata tako ali druga?e obrnjene vlade ali komercialnih zapovedi.
Jutri se protestira proti zakonu o visokem ?olstvu, ki je poskus odvzeti tej instituciji v ustavi zapisano pravico in je izraz ru?enja socialne enakosti z namenom poglabljanja dru?benih razlik in premika socialne stratifikacije v dva razreda. Pe??ico bogatih in mno?ico neizobra?enih revnih.
V predlaganem zakonu je ve? dimenzij,ki bi jih bilo potrebno javno bolj konkretno pretresti, saj se bo vsaj v primeru javno-zasebnih partnerstev razvijalo znanje samo ?e v mejah kapitala. Komercializacija visokega ?olstva pomeni manj?o konkuren?nost na trgu znanja, ni?ji presti? univerze zaradi upada kvalitete znanja in posledi?no ?redo ovc, ki v danih okvirih ne zna misliti s svojo glavo.
Pisci in predlagatelji visoko?olskega zakona potrjujejo dejstvo, da njihova realnost ne sovpada z realnostjo dru?be. ?e bi predlagatelji tak?nega zakona malo pogledali okoli sebe, bi ugotovili, da je dr?ava Slovenija v neki finan?ni in gospodarski krizi ?e leta in da ta zakon napeljuje ravno na vse tisto neoliberlano floskulo, katero se sku?amo Slovenci otresti vsaj od vstaj naprej. Tak zakon ni v pravem ?asu in ne na pravem mestu. Izobrazit ali vsaj prestrukturirat delavsko silo je re?itev, ki lahko za?ene gospodarstvo.
Saj, celotna slovenska politi?na elita mora odstopiti, ker dokler bo ista garnitura na oblasti, kjer se samo presedajo po stol?kih, se stvari ne morejo spremeniti. In to v smeri, da se na politi?ni parket vpelje strokovno javnost, ki v nekaterih primerih ?e zelo dobro delujejo na terenu, vendar je zaradi takih ali druga?nih predvsem sistemskih napak v zakonodaji prepu??ena mejam, ki se ne dotikajo realnih potreb ali ne slu?ijo v razre?itve ve?jih dru?benih problemov.
Ali bo protest dovolj?
