Skrb za status: o pozornosti

    Organizator: ?iva dvori??a, Zofijini ljubimci

Cikel filmozofskih ve?erov ?Mediozofija ? o posredovanem svetu?

V torek, 5.8.2014, ob 20:00, na Gosposki 28 (?iva dvori??a (G28), Maribor)

?Status Anxiety?, 2. del, (Skrb za status), dokumentarni film, Velika Britanija, 2004, DVD, 46?, re?ija: Neil Crombie; scenarij: Alain de Botton; angle??ina, slovenski podnapisi.

?Skrb za status? (Status Anxiety) je naslov knjige, ki jo je leta 2004 napisal ?vicarsko ? angle?ki popularni filozof in publicist Alain de Botton. ?e isto leto so na programu Channel 4 po knjigi skupaj z avtorjem pripravili tudi istoimenski dokumentarni film. V sklopu filmozofskih ve?erov bomo v treh ve?erih skupaj pogledali na tri poglavja razdeljeni omenjeni dokumentarni film in se pogovarjali o razli?nih aktualnih vidikih skrbi za status.

V drugem delu se de Botton posveti preiskovanju razlogov za skrb za status v pomanjkanju ljubezni oz. pozornosti. Kot zatrjuje de Botton, namre? ?potem ko smo si ?e zagotovili hrano in streho nad glavo, poglavitno gonilo na?ih ?elja po uspehu v dru?beni hierarhiji morda niso ve? toliko dobrine, ki jih tako nakopi?imo, ali mo?, ki jo lahko izkoristimo, temve? koli?ina ljubezni, ki smo je dele?ni zaradi visokega statusa?. Seveda pa je povezava med statusom in ljubeznijo pogojena povsem dru?beno. Kapitalisti?na dru?ba, kot ugotavlja de Botton s pomo?jo na?el Bernarda Mandevilla, ki je trdil, da so bogati dru?bi najkoristnej?i, saj njihova poraba omogo?a zaposlitev ni?jim slojem, ter socialnih darvinistov, ki so v 19. stoletju dokazovali, da je trg orodje naravne selekcije, namre? v splo?nem ena?i pridobitni?ki uspeh z dru?beno sprejemljivostjo in celo moralnostjo. V tem aspektu de Botton, kot najbolj aktualno, izpostavlja idejo meritokracije, po kateri se nagrajuje predvsem talent in trud posameznika ali posameznice.(Povzeto po kritiki Uro?a ?rnigoja)

V primeru slabega vremena, bosta projekcija in pogovor potekala v prostoru biv?e trgovine Skrinja, ki se nahaja na istem naslovu.

Dogodek organizira dru?tvo Zofijini ljubimci v sodelovanju z ?ivimi dvori??i. Cikel sofinancira MOM.

Definicije

Status

Posameznikov polo?aj v dru?bi; izraz izvira iz latinske besede statum, stoje? (dele?nik glagola stare, stati).

V o?jem pomenu se beseda nana?a na posameznikov pravni ali poklicni polo?aj znotraj te ali one skupine (poro?en, poro?nik itd.); v ?ir?em ? za nas pomembnej?em ? pomenu pa ozna?uje posameznikovo veljavo in ugled v o?eh sveta.

Razli?ne dru?be so podeljevale visok status razli?nim skupinam ljudi: lovcem, bojevnikom, starodavnim dru?inam, duhovnikom, vitezom, plodnim ?enskam. Po letu 1776 je status v zahodnem svetu (na ozemlju, ki ga je sicer te?ko opredeliti, pa vendar vsi vemo, za katero gre) ?edalje tesneje povezan z gmotnim uspehom.

Posledice visokega statusa so prijetne. Mednje spadajo materialne dobrine, svoboda, prostor, udobje, ?as in ? nemara ni? manj pomemben ? ob?utek, da nas imajo drugi radi in nas ?tejejo za pomembne ? o ?emer pri?ajo vabila, laskanje, smeh (celo kadar so na?e ?ale neslane), spo?tovanje in pozornost.

Marsikdo meni (?eprav bo to le malokdo priznal), da je visok status ena izmed najbolj za?elenih posvetnih dobrin.

Skrb za status

Huda skrb, ki nam lahko docela zagreni dalj?a ?ivljenjska obdobja, da ne bomo mogli dose?i idealov uspeha, kakr?ne predpisuje na?a dru?ba, in da bomo zaradi tega ob dostojanstvo in ugled; skrb, da trenutno zasedamo preskromno mesto na hierarhi?ni lestvici ali da bomo kmalu zdrsnili na ni?je.

To skrb med drugim povzro?ajo gospodarske recesije, nezaposlenost, sistem napredovanja v slu?bi, upokojitev, pogovori s sodelavci, ?asnikarski portreti vplivnih sodobnikov in prijatelji, uspe?nej?i od nas. Podobno kot pri priznanju, da smo zavistni (to ?ustvo je v tesnem sorodu s skrbjo za status), ima lahko priznanje, da nas mu?i skrb za status, usodne dru?abne posledice, zato o posameznikovem notranjem trpljenju pri?a le malo: ponavadi le zaskrbljen pogled, kisel nasmeh ali predolg molk ob novici o tujem dose?ku.

?e nam na?e mesto na hierarhi?ni lestvici zadaja tako hude skrbi, je to zato, ker je na?a samopodoba preve? odvisna od tujega mnenja. Razen redkih posameznikov (Sokrata, Jezusa) vsi potrebujemo znake spo?tovanja okolice, da bi se samim sebi zdeli sprejemljivi.

?e bolj ob?alovanja vredno je to, da je status te?ko dose?i in ga ?e te?e obdr?ati vse ?ivljenje. Razen v dru?bah, kjer nam je pod pogojem, da se nam po ?ilah pretaka modra kri, dan ?e ob rojstvu, je visok dru?beni polo?aj odvisen od na?ih dose?kov; ti pa se nam lahko izmikajo zaradi na?e neumnosti, preslabega poznavanja samega sebe, makroekonomije ali tuje ?kodo?eljnosti.

Neuspehu sledi poni?anje: peko?a zavest, da se nam ni posre?ilo prepri?ati sveta o na?i vrednosti in da bomo zato v prihodnje obsojeni zreti na uspe?ne z zagrenjenostjo, nase pa s sramom.

Teza

Skrb za status je lahko vir hudega trpljenja.

Tako kot druga po?elenja je hlepenje po statusu lahko koristno: sili nas, da uporabimo svoje naravne darove, spodbuja nas k odli?nosti, nam prepre?uje, da bi se vdajali ?kodljivim razvadam, in med ?lani dru?be utrjuje skupen sistem vrednot. A tako kot druga po?elenja je pretirana lakota po statusu lahko smrtonosna.

Morda je naju?inkovitej?i na?in soo?enja s skrbjo za status ta, da jo poskusimo razumeti in odkrito spregovoriti o njej.

Iz knjige ?Skrb za status?. Prevedla Maja Novak

Vabljeni!

Facebook Twitter Deli
0 comments