V luči odvijajočih se rednih volitev poslancev v Študentski zbor ŠOUM-a na Radiu MARŠ predvajamo svežo epizodo oddaje Radia Študent, Šouvizor, ki podrobneje pospremi kampanjsko in volitveno dogajanje.
V Študentski organizaciji Univerze v Mariboru, krajše ŠOUM, so se prejšnji četrtek pričele redne volitve poslancev v Študentski zbor za mandatno obdobje 2021–2023. Posebnost tokratnih volitev je, da potekajo na daljavo; volilni upravičenci so imeli tri dni časa za vpis v volilni imenik in dvanajst dni časa za oddajo glasovnic po pošti. Volitve bodo potekale do 2. novembra, pri tem pa bodo upoštevane tudi glasovnice, ki bodo prispele v sredo, 3. novembra, do 10. ure. Volilni rezultati bodo verjetno znani kmalu po koncu volitev, a ne bodo presenetljivi, saj protikandidatov ali protikandidatk to leto ne bo na nobeni izmed fakultet. Na devetnajst razpisnih mest se je namreč prijavilo devetnajst kandidatov.
Na volitvah v Mariboru se tako ponavlja enak vzorec kot na volitvah v Študentski organizaciji Univerze na Primorskem, o katerih smo poročali pred dvema tednoma – v obeh organizacijah se je namreč prijavilo enako število kandidatov, kot je razpisnih mest. A v nasprotju s Primorsko odsotnost protikandidatov v Mariboru ni posledica zavrnjenih prijav. Po informacijah ŠOUM naj bi na razpis prispelo 19 kandidatur, sprejete pa so bile prav vse.
Razpis letošnjih volitev je potekal vsega skupaj sedem dni, ŠOUM pa ga je med drugim širil na svoji spletni strani, oglasnih deskah in informativnih točkah organizacije. Vtisi več študentov in študentk Univerze v Mariboru, s katerimi smo govorili, so nam potrdili, da so bili z možnostjo oddaje kandidature načeloma pravočasno in dobro seznanjeni. Izkušnjo o prijavi na razpis sta z nami delila tudi dva izmed enajstih novih kandidatov za študentski zbor. Kako je izvedel za razpis in zakaj se je prijavil nanj, komentira kandidat mariborske ekonomsko-poslovne fakultete Gašper Waldhütter.
Izjava
Na drugačen način je za razpis izvedela kandidatka medicinske fakultete, Leeloo Obrul.
Izjava
Kandidata ekonomsko-poslovne fakultete smo ob tej priložnosti še vprašali, kakšno je njegovo mnenje o tem, da na volitvah ni opozicije, in kaj to pomeni za demokratičnost študentskega zbora ŠOUM.
Izjava
Kako je študentska organizacija to leto skušala zadostiti načelu demokratičnega pluralizma na volitvah in ali pomanjkanje opozicijskih kandidatov ogroža demokratičnost ŠOUM, smo povprašali tudi njegovo službo za odnose z javnostmi. Prejeli smo odgovor, da se, citiramo, »lahko na razpis prijavijo vsi študentje z urejenim statusom študenta /.../« in da »ŠOUM ne more vplivati na število kandidatov, ki naj bi jih volivec imel na voljo«. Iz ŠOUM poleg tega še sporočajo, da, citiramo, »ne moremo vnaprej ocenjevati, kdo je v koaliciji ali opoziciji, zato ŠOUM ni v položaju, ko bi lahko ocenjeval uspešnost razpisa s tega vidika«.
Nemožnost ocenjevanja, kdo je koalicijski oziroma opozicijski kandidat, sicer izhaja iz tega, da v Mariboru – podobno kot na Primorskem – kandidati načeloma niso povezani v študentsko skupino ali enotno listo. Posledično je na volitvah težko oceniti, kakšna stališča zastopa kandidat ali kandidatka ter kakšen je njen odnos do aktualnega predsedstva in zaposlenih v ŠOUM. Četudi poslanci na papirju načeloma ne zastopajo študentskih skupin, tako kot v Ljubljani, lahko iz objavljenih zapisnikov študentskega zbora – teh sicer ni prav veliko – sklepamo, da načeloma delujejo enotno oziroma kot koalicija.
V nasprotju z Ljubljano in Primorsko, kjer je v preteklih desetih letih obstajala nekakšna vrsta opozicije vladajoči garnituri tamkajšnje študentske organizacije, v Mariboru temu nismo bili priča že več kot deset let. Posebnost Maribora in ŠOUM v slovenskem kontekstu je tako pomanjkanje kakšne vidnejše parlamentarne ali zunajparlamentarne opozicije ali iniciative, tako skupinske kot individualne.
Posebnost mariborske študentske organizacije je tudi dolžina mandata direktorja Draga Žure. Ta je namreč na svoji poziciji že od leta 1998, njegovo delovanje v organizaciji pa traja približno tri desetletja. Trenutni direktor naj bi po poročanju Mladininega članka »Pohlep stranke mladih« na oblast prišel že leta 1994. Takrat naj bi z aktualnim županom Šentjurja Markom Diacijem in trenutnim predsednikom stranke SMS – Zeleni Igorjem Jurišičem ter s pomočjo študentskega zbora odstavil takratnega direktorja Mitka Ivanovskega. Omenjeni so nekdanjemu direktorju očitali neupravičeno izostajanje z dela, slabe poslovne rezultate v letu 1993 in izplačevanje previsoke plače samemu sebi.
Takratni direktor je očitke zanikal in po zapisu Mladine trdil, citiramo, »da naj bi ga odstranili zato, ker se ni strinjal z enormnim povišanjem honorarjev vsem političnim funkcionarjem, imenovanjem celega kupa novih sodelavcev iz Ruš, brezkompromisnim zapravljanjem in trošenjem denarja ter vodenjem poslov z namenom poskrbeti za lastne žepe«. Konec citata. Ivanovski je kasneje na delovno sodišče v Mariboru podal tožbo zoper ŠOUM, to pa je ugotovilo, da je bila njegova razrešitev izvedena nepravilno. ŠOUM se z razsodbo sicer ni strinjal ter se pritožil na višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani – podatke o izidu sodbe še pridobivamo.
Odstavitev je bila takrat le zatišje pred eno največjih afer v ŠOUM, ki se je leta 1997 pokazala v obliki novega političnega podviga mariborskih študentskih funkcionarjev. Med njimi so bili najvidnejši Drago Žura, Marko Diaci ter trenutni zastopnik Zavoda ŠOUM in aktualni predsednik volilne komisije ŠOUM, Branko Klarič. Poslance študentskega parlamenta jim je uspelo prepričati, da so sprejeli spremembe statuta, na podlagi katerega so sicer v nasprotju z zakonom o skupnosti študentov in s študentsko ustavo ustanovili upravni odbor kot najvišji organ v ŠOUM. S tem so vsaj na papirju demokratični študentski parlament zamenjali za upravni odbor, ki so ga sestavljali trije zaposleni, trije predstavniki javnosti, od katerih je bil en predsednik in imenoval druga dva, ter predstavnik zainteresirane javnosti. S tem dejanjem je upravni odbor postal zakonodajni, izvršilni in nadzorni organ, parlament pa je pravzaprav postal zgolj fasada.
Člani takratega upravnega odbora so po podatkih Mladine prevzeli upravljanje približno milijarde tolarjev ali približno 4,1 milijona evrov letnih prihodkov, hkrati pa naj bi člani odbora po mnenju takratne opozicijske skupine Novi val imeli načrte o privatizaciji dejavnosti ŠOUM. Neuspešen poskus take privatizacije je bila ideja o dokapitalizaciji podjetja Gaudeamus, ki ga je zavod ŠOUM takrat ustanovil za svojo turistično in gostinsko dejavnost. Gaudeamus naj bi leta 1999 zašel v finančne težave in prinesel le okrog 90 milijonov tolarjev oziroma 370 tisoč evrov dobička. Okoli leta 2000 je devet funkcionarjev, med njimi tudi Žura, Diaci in Klarič, finančno krizo skušalo rešiti z vložki po 1,9 milijona tolarjev oziroma približno osem tisoč evrov. S tem bi postali 90-odstotni lastniki Gaudeamusa in denar bi se jim bil povrnil v dveh mesecih. Dokapitalizacija se sicer ni zgodila, po neuradnih informacijah zaradi sporov med vlagatelji.
Omenimo še, da so se Žura, Klarič, Diaci in Jurišič leta 2000 s krogom okoli takratnega direktorja ŠOU v Ljubljani, Simona Zoreta, lastnikom zasebne akademske popotniške agencije Collegium, Dominikom S. Černjakom, in še nekaterimi drugimi povezali v Stranko mladih Slovenije. Stranka je leta 2000 nepričakovano prestopila prag državnega zbora.
Če se vrnemo k direktorju Dragu Žuri, je bil ta v času svojega več kot dve desetletji trajajočega mandata poleg omenjenih zapleten še v nekatere druge javne afere. O eni izmed njih je med burnimi volitvami v ŠOUM leta 2007, ko se je tedanji podpredsednik Zoran Kačičnik zapletel v pretep, poročal Dnevnik. Nekatere študente je takrat zmotilo dejstvo, da je direktor delovno področje študentske prehrane in mesto v nadzornem svetu ŠOUM zaupal svoji partnerici Tjaši Starčič. Direktor se je v medijih nazadnje pojavil leta 2019 v Tarči o študentskih organizacijah, v kateri so preizpraševali utemeljenost Žurove mesečne plače, ki je takrat znašala nekaj več kot 7000 evrov bruto. Visoke plače direktorja v preteklosti sicer niso bile sporne le v ŠOUM, temveč tudi v ŠOU v Ljubljani, saj je direktor Andrej Klasinc še pred kratkim prejemal pet tisoč dvesto petdeset evrov bruto mesečne plače.
Andreju Klasincu – v nasprotju z mariborskim direktorjem – trenutno teče »šele« tretji mandat, kar pomeni, da je direktor nekaj več kot osem let. A kot je ob letošnjih volitvah za direktorja ŠOU v Ljubljani opozoril poslanec opozicijske skupine Zagon Erik Sever, je to v nasprotju z duhom trenutne študentske ustave. Študentska organizacija Slovenije, krajše ŠOS, je v začetku leta 2019 namreč sprejela akt za omejitev trajanja mandatov poslovodnih organov in njenih organizacijskih oblik na največ osem let. Klasinc se je pri tem izgovarjal, da zakon ne velja retroaktivno in da je njegov tretji mandat potemtakem šele prvi. Gre za podobno vztrajanje pri popustljivi interpretaciji zakona kot v primeru omejitve mandatov dekanov fakultet, četudi marsikateri pravnik, na katerega se sklicujejo sindikati, trdi, da to ni povezano z retroaktivnostjo.
V tem kontekstu smo se obrnili tudi na kandidatko Leeloo Obrul ter jo vprašali, kakšno mnenje ima o trajanju mandata direktorja ŠOUM in ali se bo zavzemala za kontinuiteto preteklih politik organizacije.
Izjava
Če se ozremo na letošnje volitve, je pri njim morda še najzanimivejša sestava volilne komisije, izvoljene junija letos. V nasprotju s ŠOU v Ljubljani, v katerem se za to pozicijo navadno potegujejo študentje in študentke, v Mariboru komisiji predseduje že omenjeni Branko Klarič. Ta je po podatkih zgoraj omenjenega Mladininega članka že približno dvajset let zastopnik Zavoda ŠOUM. Gre za zavod z enim zaposlenim, opravlja pa funkcijo Študentskega servisa. ŠOUM je tako zavodu od leta 2017 do danes nakazal približno dva milijona evrov in pol, a kot pojasnjujejo v ŠOUM, je to zato, ker zavod posreduje občasna in začasna dela za dijake in študente. Sicer naj bi bil to eden od najmanj financiranih zavodov. Ker objavljen finančni načrt ŠOUM ne vsebuje posebnega razdelka za zavode, tako kot ŠOU v Ljubljani, nam letne postavke za zavod ni uspelo razbrati.
Opravljanje funkcije v volilni komisiji za osebo brez študentskega statusa sicer ni v navzkrižju z akti ŠOUM ali ŠOS. Tretji odstavek petega člena Študentske ustave namreč določa, da morajo imeti v nadzornih organih organizacijskih oblik ŠOS najmanj dvotretjinsko večino člani, ki imajo ob izvolitvi status študenta. Kot so nam sporočili iz volilne komisije ŠOUM, so trenutni člani komisije Branko Klarič, Zala Urbanija in Jana Jaušovec. Predsednik omenjene komisije je sporočil še, da, citiramo, »volilna komisija nima podatka o statusu članov nadzornega organa«.
Predsednika volilne komisije smo še vprašali, pred koliko leti mu je potekel status študenta in zakaj se je odločil za kandidaturo. Navajamo odgovor:
»Predsednik volilne komisije se je vpisal na Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani v študijskem letu 1988/89 in diplomiral septembra leta 1993. Potemtakem je predsedniku volilne komisije potekel status študenta pred osemindvajsetimi leti. Za kandidaturo se je odločil, ker je ocenil, da je kot univerzitetni diplomirani pravnik primeren za opravljanje zadevne naloge.«
Na vprašanje, kako kot zastopnik zavoda in hkrati predsednik volilne komisije zagotavlja neodvisnost in nepristranskost, predsednik odgovarja, da, citiramo, »neodvisnost in nepristranskost pri delu v volilni komisiji zagotavlja z osebno integriteto«.
Za konec se zazrimo še v prihodnost. Poslanska funkcija v študentskem zboru je v študentski politiki ena najresnejših in najodgovornejših funkcij. Član študentskega zbora namreč ni odgovoren le za ustvarjanje vsebin in dogodkov pod okriljem študentske organizacije, temveč tudi za glasovanje in debatiranje o konkretni porabi javnih študentskih sredstev v organizaciji, voljenje kandidatov predsedstva in direktorja, obravnavanje ekonomskih in socialnih težav ter oblikovanje predlogov in pozivov vladi in ministrstvom. Ena najpomembnejših odločitev je sicer sprejemanje letnega proračuna. Poslanec ali poslanka v mariborski študentski organizaciji tako v enem mandatu dvakrat potrjuje finančni načrt. Ta zajema 20,4 odstotka sredstev, ki jih iz naslova koncesijskih dajatev in 130. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ prejme ŠOS. Lani so tako poslanci in poslanke odločali o razdelitvi milijon devetsto tisoč evrov, od katerih je približno milijon šeststo tisoč evrov prišlo iz naslova koncesijske dajatve za študentsko delo.
Glede na pomembnost funkcije poslanke smo kandidatko medicinske fakultete Leeloo Obrul povprašali, ali ima pred začetkom mandata že kakršne koli načrte za institucionalne, resorske ali finančne reforme, ki bi se jih dalo izvesti v ŠOUM.
Izjava
Obrul je ob tem dodala, da so njeni cilji v organizaciji za zdaj osredotočeni na izvedbo projektov z medicinskega področja, kot so osnove oživljanja in uporabe defibrilatorja. Kandidata ekonomsko-poslovne fakultete pa smo vprašali, kako si predstavlja komunikacijo med študentsko javnostjo in funkcionarji oziroma direktorjem.
Izjava
Če sklenemo, prinašajo nove volitve v ŠOUM v študentsko politiko mnogo novih obrazov. Kakšne spremembe bodo prinesle organizaciji, pa bo navsezadnje odvisno tako od novega študentskega zbora kot tudi od konkretnega zanimanja za študentsko politiko med mladimi na Štajerskem.
Oddaja je nastala 28. 10. 2021, avtorja sta Jernej Meden in Vito Tkalčič. Lektorirala je Nataša, tehniciral Filip. Bral Rasto Pahor.
Povezava do izvornega prispevka: https://radiostudent.si/univerza/souvizor/soum-ove-volitve
