Služba radia MARŠ za neredne prevoze oddaljenega zvoka in prenose koncertov ter prireditev.
Poslušamo novo izdajo Kanomotis, Nostalgia EP, z Boštjanom Simonom se pogovarjamo o zasedbi There Be Monsters in novi izdaji, naslovljeni The Ark - pogovarjamo se tudi z Vazzom, in sicer o izdaji novega albuma JACOB, govorili bomo tudi z bendom Reach, ki so izdali EP prvenec, naslovljen More Than Us in pa pregledujemo glasbeno dogajanje.
Oddaja Radia Študent iz Ljubljane na sporedu to sredo ob 12. uri.
A musical exchange program between radio stations across Europe from Radio STUDENT in Zagreb, Croatia, Radio ORANGE in Vienna, Austria, Radio ŠTUDENT in Ljubljana, Slovenia, and the Campus France radio network, worth of nearly 30 stations!
The purpose of this show is to promote independent and local artists, bands or labels and broadcast them at a European scale through the involved radio stations.
This week we are taking you to from Toulouse in southern France.
Our 7th Broadcast of RadioMuse is coming from Vienna for the second time. Orange 94.0 is introducing to you sounds descending from garages and DIY spirit. Dora De Goederen bassist and drummer of Шaпκa (Schapka) and Dives will present us to different approaches of making music in a band and to the power of Girls Rock Camps. Anna Pühringer, one of the driving forces behind Cut Surface, will tell us more about the practical work of a true underground label, driven mostly by unsalaried work, fandom and loads of enthusiasm.
Ko se neustrašni vojskovodja Macbeth vrača iz uspešno izbojevane vojne, sreča skrivnostne vešče, ki mu v skopih besedah napovejo osupljivo prihodnost. Takoj zatem ga doleti vest o nagradi, ki mu jo kralj podeljuje v zahvalo za junaštva; ta nagrada že uresničuje prvo prerokbo na njegovi poti do kraljevskega prestola.Čeprav je Macbeth kot vojak pobil nešteto ljudi, ga ob misli na krvavo zahrbtno dejanje, s katerim bi dosegel prerokovani cilj, obhajata strah in dvom. Njegova žena pa je trdno odločena in zahteva, naj bo Macbeth mož in uresniči svojo (in njeno) željo. Toda uboj kralja je samo prva v nizu okrutnosti, ki odtlej zaznamujejo njuno življenje.V tragediji Macbeth je svet scela potisnjen v temačnost in zlo: igra se začne s koncem vojne in konča z novo vojno, vmes se zvrstijo zločini, ki enako kot življenja nasprotnikov zakoncev Macbeth uničujejo tudi njiju sama, saj ju vse bolj razžirajo notranje stiske, strašljivi prividi in nespečne blodnje.
Gledališka predstava “REKA, REKA/ Syntapiens::IZ” je predstava o igralki Ivi Zupančič. Kmalu po drugi svetovni vojni je Iva Zupančič odigrala na "Odru 57" prelomne vloge: od Ismene v “Antigoni” Dominika Smoleta do predstave "Otroka reke" dramatika Daneta Zajca, ki je doživela svojo praizvedbo leta 1962. V njej je Iva Zupančič maestralno odigrala vlogo Reke. Ta pomemben gledališko-igralski trenutek se je nepričakovano ponovil v še bolj nepričakovanem dogodku na koncu XX. stoletja. Obe gledališki situaciji sta jo kanonizirali med največje gledališke igralke stoletja.
Iva Zupančič je dobitnica Borštnikovega prstana za leto 1997.
"Govorijo drug drugemu in je to pravo, enkratno družinsko srečanje. Oziroma govorijo drug mimo drugega: jasno, da razen v dramski fikciji takšno fantastično druženje, dokler se ne morejo pripeljati nanj s časovnim strojem, ni mogoče. Pa tudi sicer niso čisto celi. Ne samo zaradi smrti kot – vsaj za nas, ki smo še na tej strani in omejeni s predstavami o ločenosti – ostre in nezgrešljive ločnice med živimi in mrtvimi. Tudi zato, ker je ugotovitev za vse, ki jo dobimo ob branju drame, da pogosto niso bili odločevalci in tvorci, da niso bili subjekti v lastnem življenju, temveč so se jim godile nepredvidljive stvari, pogosto mimo njihove volje in v nasprotju z njo."
Matej Bogataj: Mrtvaški ples (odlomek)
V vsaki od enajstih epizod serije Abonma Borštnik v realnem času predstave opisujemo in komentiramo po eno od tekmovalnih predstav 54. Festivala Borštnikovo srečanje. Tih vdih spremljajo: Benjamin Zajc, dramaturg, Mirana Trnjanin, igralka, in Varja Hrvatin, dramatičarka.
V tokratnji oddaji poslušamo Mojco Kamnik, intervju z Beepblip o njeni novi izdaji pri Kamizdat, noise for strings, vol. 1, intervju z Davidom Nikom Lipovcem, bobnarjem aktualnih klubskih maratoncev Pantaloons o njihovem novem EP-ju, intervju z M O R V E R N O M o novi ambientali izdaji AMBIENTALO ter o prihajujočem EP-ju Hawaii ter ostale glasbene novosti in napovedi z domače scene.
V vsakem ljubezenskem odnosu obstaja trenutek, ko čutimo, da v bistvu ne poznamo niti sebe niti človeka, ki se je nenadoma pojavil ob nas, skupaj s tem pa tudi ne realnosti, ki je to srečanje omogočila. To je na primer trenutek prvega srečanja. Ta novi odnos s tujcem ustvari razpoko v našem doživljanju realnosti, razpoko, ki bi jo radi čim prej zapolnili, da bi lahko to novoodkrito ljubezen vključili v svet, v katerem živimo, da jo kljub vsem oviram naredimo mogočo. V trenutku, ko nam to uspe, vsaka možna radikalnost tega odnosa izgine. Toda Fassbinder nam, s soočenjem prvega in zadnjega Emmijinega in Alijevega plesa, ponuja vpogled v to, da je ta razpoka potencialno vedno tukaj in da kljub vsemu obstaja upanje, da človek, ki ga ljubimo, tako kot svet, v katerem živimo, za vedno ostane tujec.
Milan Marković Matthis: Ljubiti tujca (odlomek)
Predstava Izumitelj na zemlji obeležuje 120. obletnico rojstva Antona Podbevška, katerega poezijo povezujemo z začetkom zgodovinske avantgarde na Slovenskem. S sledenjem notranjim napetostim njegove poezije si prizadeva odrsko aktualizirati Podbevškov “kozmični anarhizem”, ki izraža silo neskončne ekspanzije roba mogočega. Če se ta sila v naslovni pesmi manifestira v želji po osvoboditvi potencialov, ki jih zatira nepravična ureditev človeške družbe, se po prestopu horizonta v kozmičnem prostoru zariše podoba človeka, ki je ujetnik samega vesoljstva. V čem bi bila lahko osvoboditev iz te ujetosti?