Dobrodošli v zvočni nanizanki Glasbeni tokovi, oddaji, ki raziskuje človeško glasbeno ustvarjanje od pradavnine pa vse do moderne dobe. V prejšnji oddaji smo se seznanili z glasbenim obdobjem romantike, ter naposled prispeli do obdobja moderne.
Moderna se kot umetniško obdobje pojavi na preobratu devetnajstega stoletja v dvajseto. Ta preobrat karakterizira radikalen umik od do sedaj trdo zakoreninjenih umetniških norm, ter novo diverziteto umetniških stilov. Zato v glasbi moderne ne moremo izpostaviti univerzalne karakteristike, katero bi bilo moč zaslediti v številnih stilih ki so se pojavili. Med te štejemo: ekspresionizem, impresionizem, neoklasicizem, primitivizem ter futurizem.
Impresionizem se je v glasbi pojavil v začetku dvajsetega stoletja. Značilnost impresionizma je prikazati čustvenega subjekta v relaciji z njegovim okoljem, zaradi česar se glasba nagiba bolj v ambientalne smernice. Ta učinek je dosežen z utilizacijo različnih barv inštrumentov, modusov, sproščenih harmoničnih razmerij med toni, ter krožnih melodičnih gibanj.
Prisluhnimo odlomku skladbe Clauda Debussya: Preludij k favnovemu popoldnevu v izvedbi Montrealskega simfoničnega orkestra pod vodstvom Timothya Hutchinsa. https://www.youtube.com/watch?v=bYyK922PsUw
Ekspresionizem se prične z Arnoldom Schoenberjem leta 1918. Stil se je odmaknil od tradicionalnega pojmovanja lepote, ter eliminiral rigidnosti predhodnjih glasbenih form. Ekspresionizem je v nasprotju z impresionizmom izražal subjektov notranji svet, najpogosteje subjektov strah. V ta namen so ekspresionistični skladatelji pogosto uporabljali disonančne tonske strukture, ekstremne dinamične kontraste, pogosto spreminjanje glasbene teksture, ter distorzirane melodije in harmonije.
Prisluhnimo odlomku Schoenbergove Verklärte Nacht https://www.youtube.com/watch?v=U-pVz2LTakM
Futurizem se je oblikoval že proti koncu devetnajstega stoletja, ko so predvsem mladi umetniki začeli zavračati tradicionalne glasbene oblike. Ti so navdušeno začeli uporabljati stroje in njihove zvoke kot inštrumente v svojih kompozicijah. Gibanje futurizma je sprva začelo kot avantgardno gibanje brez smernic, kar pa se je spremenilo leta 1910, ko je Francesco Balilla Pratella izdal tako imenovan “Manifesto futuristične glasbe”. V njem je začrtal smernice za futuristične skladatelje, kot recimo: mladi naj bi se sami glasbeno izobraževali, zato da ne bi nenamerno prevzeli reakcionarističnih idej njihovih učiteljev. Futuristi naj ne bi prisostvovali na tekmovanjih, ki niso popolnoma odprtega značaja. in nazadnje glasba mora biti osvobojena preteklih form, ter religiozne vloge.
Prisluhnimo glasbenemu eksperimentu Francesca Balilla Pratella https://www.youtube.com/watch?v=8AwdVzQx0G0
Neoklasicizem se je pojavil v medvojnim obdobjem dvajsetega stoletja, ter kakor nakazuje že samo ime, poživel estetiko glasbe iz obdobja klasicizma. Stil je nastal kot reakcija proti čustveno vsebinski glasbi romantike, ter glasbenem eksperimentiranju začetka dvajsetega stoletja. Logično je stil utilitiziral glasbene strukture in žanre iz obdobja klasicizma, ter fokus ponovno postavil na kontrapunkt in tonaliteto. Skladatelji neoklasicističnega stila so želeli ubuditi koncept absolutne glasbe, kar pomeni da so glasbo želeli narediti ne reprezentativno, da skladba služi sama sebi.
Stil primitivizma je glasbo želel popeljati nazaj k ljudskim koreninam. Primitivistični skladatelji so tako spretno združili koncertno, ter etnično glasbo. Tako so pogosto uporabljali ne zahodnjaške lestvice, ter primitivne ritmične inštrumente v kombinaciji s kompleksnejšimi taktovskimi dobami. Tematika je obsegala ljudske zgodbe, mite, ter poganske verske običaje.
Prisluhnimo odlomku drugega gibanja Pomladnega obredja Igorja Stravinskega v izvedbi Montrealskega simfoničnega orkestra pod vodstvom Charlesa Dutoita https://www.youtube.com/watch?v=rP42C-4zL3w
S tem pa smo pripotovali do zaključka toka glasbe, oziroma vsaj konca prve sezone. Srčno se Vam zahvaljujem za Vaše poslušanje, ter prav posebne zahvale vsem ki so to oddajo omogočili. Z Vami sem se po toku popeljal Filip Šuen, ter upam da se slišimo spet prihodnje leto.
