Bila je nedelja, štiriindvajseti april, dan državnozborskih volitev. Po izpolnjeni demokratski dolžnosti sem se z volišča odpravil na pot proti Bistrici ob Sotli, v klub Metulj, da bi obiskal končno postajo koncertnega cikla SundayNoise, ki se je odvijal od daljnega leta 2011. Po imenu dogodka, pa tudi serije sodeč bi lahko sklepali, da gre za striktno nojzanje, a poznavanje dobrih deset let trajajoče serije kvalitetnih glasbenih dogodkov, pa tudi malo bolj pozorno branje opisa dogodka sporoča, da je dogodek pravzaprav ustvarjen za ljubitelje black metala. Zasedbi SiTiS in Snøgg regionalno poslušalstvo že dobro pozna, in tudi po Mariboru se govori, da gre za kvalitetno žaganje.
Klub Metulj v kleti bistriškega kulturnega doma je že vrsto let decentralizirajoči prostor glasbene alternative, ki se ne ozira na prostor in čas okrog njega, le na kvaliteto muzike. Zato je bila zamuda začetka povsem pričakovana, in ob prihodu me je na odru v kotu kletnega prostora pričakala tonska vaja. Na vhodu me je, kot večino ostale, nekaj-čez-30-glave publike, pozdravil Mitja Hlupič, organizator koncertnega cikla in dolgoletni sodelavec radia MARŠ. Do začetka koncerta sem tako počakal za šankom, ki me je spomnil na tistega v Gustafu, in s tem še pridodal k domačnosti prostora.
Odrsko dogajanje je otvoril Snøgg - eksperimentalni black metal dvojec iz Velenja; vokalist, klaviaturist in vokalist Matej Voglar in bobnar Grega Cestnik na koncertih in izdajah gostita širok krog prijateljev in znancev, tudi tokrat se jima je pridružil znani zasavski nojzer Neven Agalma, alias Azbuka.
Snogg se po subžanru eksperimentalnega black metala najpogosteje giblje v prostoru melodičnega, kozmično obsežnega zvoka kitare in elektronskega dronanja. Tako je bilo tudi na koncertu, v katerem so kaotično trankvilnost simbioze kitare in šumov presekavali bolj tradicionalni black metal riffi s pridihom progresivnega ritmičarstva, ter zvoki kaset, ki je Neven zvočno popačil skozi malo morje efektov. Kombinacija vseh teh elementov ustvari izjemno privlačno zvočno podobo, dobrodošlo zvočno svežino, ki temelji na odmiku od konvencionalnih produkcijskih metod.
Snøgg vsekakor uspešno pritegnejo pozornost prisotnih ušes s svojo zvočno, pa tudi fizično prezenco, zaradi česar je bilo volitvene realnosti sveta tam zunaj še enostavneje odmisliti.
Sledil je nastop zagrebške skupine SiTiS, ki jo sestavljajo Antonio Lacko za mikrofonom, Domagoj Zunić na kitari, Nikola Pavec z basom, ter bobnar Josip Vladić.
Temelji njihovega glasbenega izraza so visokoobratni ritmični takti, ki se jim priključijo precej liberalno uporabljeni blast beati. Ritmično intenzivnost pospremijo z disonančnim downtempom, v katerem bas služi kot osrednji sestavni del, ki poveže kitarni kaos in bobnarski temelj v disharmonično celoto.
SiTiS s svojo glasbo precej gotovo sprožijo gibalne reflekse metalcev, nič drugače ni bilo v Metulju. V prostorsko omejenem klubu je to pripeljalo do pojava "mikro mosh pitov" - manjšega volumna, a istega drajva kakor njegov makro izvornik.
Banda sta prepričala in utemeljila svoj podpis na poslednjem dogodku serijalke SundayNoise. Manj poznavalskim ušesom počrnelih simfonij bi vsekakor bolj ugajal pristop SiTiS-a, sonični eksperimenti zasedbe Snøgg pa so nedvomno kvaliteta, ki jo izvedeniško uho prepozna. Skupina ta ponedeljek nastopa v lokalnem, že nekoliko prej omenjenem Gustafu, obisk koncerta pa priporočam vsakemu black metalcu, ki si želi kvalitetnega glasbenega pristopa k svojemu žanru.
S koncertom se je zaključila serija SundayNoise, vsaj v dogodkovni obliki - SundayNoise se bo menda nadaljeval založniško, pričakujemo lahko še kar nekaj noisa. Hvala Mitji in klubu Metulj za dobrodošlico in kvaliteten glasbeni večer, in hvala za kvalitetne večere, ki so se v okviru serije v Bistrici odvili v zadnjih desetih letih.
