Američane "ogroža Huawei, Hrvati bodo iskali nafto v Dinarskem gorovju

Strani svetovnih medijev še naprej polni trgovinski spor med ZDA in Kitajsko, ki je tesno povezan s podjetjem Huawei, za katerega ameriške oblasti trdijo, da njihovi telefoni služijo kot vohunski pripomoček za oblasti v Pekingu. Britanski časnik The Guardian poroča, da so obtožbe, da Huawei, zaradi poslovanja z Iranom, ogroža varnost ZDA, zgolj krinka. V resnici bi naj Američane skrbela predvsem kibernetska varnost in strah pred kitajsko gospodarsko prevlado v svetu. Trumpova administracija tako želi preprečiti, da bi Huawei prišel do ameriške telekomunikacijske infrastrukture, s čimer ščiti domače ponudnike telekomunikacijskih storitev. Tožilci v ZDA so zoper kitajskega tehnološkega giganta vložili več obtožnic zaradi pranja denarja, poslovnih goljufij in nepooblaščenega dostopa do elektronske pošte posameznih ameriških in kitajskih uradnikov.

Vedno bolj se zapleta tudi vprašanje, kako bo Velika Britanija izpeljala izstop iz EU. Britanski parlament je včeraj zavrnil izstop države brez dogovora, a pri tem so Britanci dobili tudi jasno spročilo iz Bruslja, da novih pogajanj o Brexitu ne bo. Nad premierko Thereso May visi še negotovost glede dogovora o ponovni vzpostavitvi meje med Irsko in Severno Irsko, kjer so se nekoč že odvijali oboroženi spopadi med protestanti in katoliki. Zadnji rok za dosego dogovora o izstopu je 29. marec. Če se Velika Britanija in EU do tedaj ne dogovorita, bo prišlo do nenadzorovanega brexita, kar bi lahko imelo številne negativne posledice za britansko gospodarstvo. Ob tem moramo poudariti, da je rok za izstop možno podaljšati, vendar mora to odobriti Evropski svet, za kar je potrebno soglasje vseh 28 držav članic. To pa se v tem trenutku zdi malo verjetno.

Poleg političnih nesoglasij vedno večji problem predstavljajo tudi klimatske spremembe. Znanstveniki so se pred kratkim dokopali do ugotovitve, da bi le-te lahko zaradi segrevanja ozračja škodovale tudi nosečnicam. V primeru, da bi bile slednje dalj časa izpostavljene visokim temperaturam, bi se naj povečala možnost, da se bo njihov otrok rodil s prirojeno srčno napako. Študija ob tem še ugotavlja, da bi se lahko zaradi globalnega segrevanja v prihodnje povečalo število nedonošenčkov. Našteto je vsekakor zadosten razlog za takojšnje ukrepanje.

Zanimiva novica prihaja tudi iz Italije. Župan alpske vasice Locana Giovanni Bruno Mattiet je pripravljen vsakemu, ki bi se vanjo priselil, plačati 10.000 dolarjev. Razlog za takšen ukrep je vedno večje izseljevanje lokalnega prebivalstva zaradi ekonomskih razlogov v bližnji Torino. V začetku 20. stoletja je v vasi živelo okrog 7000 ljudi, danes pa jih je le še 1500. Mattiet se zato boji, da bi lahko prišlo do zaprtja tamkajšnje šole, saj jo v zadnjih letih obiskuje le še peščica učencev. Razlog, zakaj bi se prebivalci priselili v vasico, naj bi bila visoka kvaliteta življenja, saj je tam čist zrak, pitna voda in mirno alpsko okolje. Župan ob tem za vsakega novorojenega otroka obljublja še 1000 dolarjev nagrade, tisti, ki bi v Locani želeli odpreti podjetje, pa bodo na začetku prejeli 2000 dolarjev.

Po poročanju enega izmed hrvaških spletnih portalov je hrvaška vlada naročila, da se mora preučiti, ali so v Dinarskem gorovju morebitna nahajališča nafte. Strokovnjaki za energetiko bodo tako morali prečesati območje veliko 12.134 kvadratnih kilometrov. Ko bo postopek zaključen, bo vlada izdala koncesije za črpanje nafte za 30 let.

V Sloveniji se je po burnem dogajanju na področju kulture danes oglasil Boris Kobal, ki je na začetku letošnjega leta dvigoval prah zaradi komedije Profesionalci espe, za katero se je kasneje izkazalo, da gre za prevod dela italijanskega dramatika Alda Nicolaia. V sporočilu za STA je zapisal, da se slovenski javnosti opravičuje, ker je ravnal narobe. To bi naj storil zaradi hude duševne stiske, saj naj bi imel že dalj časa težave z depresijo. Poudaril je, da je zaradi službenih dolžnosti dolgo časa zanemarjal svoje najbližje. Svoje opravičilo je zaključil z besedami, da je Celjsko gledališče že prejelo ves izplačani honorar ter poudaril, da želi, da bi se vsa morebitna škoda odpravila.

Politično dogajanje je bilo včeraj v znamenju ustavne obtožbe zoper Marjana Šarca, ki jo je zaradi nespoštovanja odločbe ustavnega sodišča o stoodstotnem financiranju zasebnih šol proti njemu vložila SDS. Šarec je v svojem zagovoru poudaril, da si ne želi privatizacije šolstva, saj se boji, da bi zaradi tega najboljši učitelji odšli iz javnih v zasebne šole. Ob tem je poslance SDS-a tudi ošvrknil zaradi njihove ideološke gonje, ki jo sprožajo po družbenih omrežjih, čeprav so mnogi med njimi v preteklosti bili člani Zveze komunistov. Dejal je, še da mora SDS razloge za nespešno sestavljanje vlade poiskati v svojih vrstah.

Za konec pa se še enkrat vrnimo v ZDA, ki jih je ta teden zajel hud mraz, saj so se temperature spustile krepko pod ničlo. V Chicagu bi tako naj v četrtek zjutraj izmerili kar 27 stopinj pod lediščem. Zaradi neugodnih vremenskih razmer bodo ta teden zaprte tudi številne pošte in uradi. Oblasti pa številne prebivalce opozarjajo na nevarnost podhladitve, ki lahko ob tako nizkih temperaturah nastopi že v nekaj minutah.

Infokoncentrat je pripravil Primož.

Facebook Twitter Deli