Ameri?ki predsednik na turneji, vojaki pa proti Ukrajini!

Poslu?ate novice na dan, ko je Severna Koreja njeni ju?ni soimenj?aki dr?avi kon?no izrelka soz?alje. Sevenra Koreja ni izrelka so?alja zaradi voja?kih naprezanj mo?i in diplomatskih sporov, temve? zaradi nesre?e s trajektom.

Ameri?ki predsednik Barack Obama je na uradni azijski turneji. To bo prvi ameri?ki predsednik, ki je po Billu Clintonu leta 1996 pri?el na Japonsko. Uradni namen obiska Japonske je krepitev ameri?ko-azijskih odnosov. Kitajski diplomati ?epkulriajo, da gre v resnici za dogovarjanje med Zdru?enimi dr?avami in Japonsko o akcijah zoper krepitev voja?ke mo?i uradnega Pekinga in za ustavitev severnokorejskega programa nuklearnega oboro?evanja. Obama je napovedal, da se bodo sku?ili pogoditi o gospodarskem paktu in tesnej?em sodelovanju med dr?avama. MEdtem, ko bo ameri?ki predsednik ?el ?e v Ju?no Koreji, Malezijo in na Filipine, nejgovi ljudje doma protestirajo.

Amerika je poslala 600 vojakov in vojno ladjo USS Taylor v ?rno morje. Namenjna naj bi bila v Ju?no Evropo. Pentagon naj bi vojake strate?ko namestil v Litvi, Latviji , Estoniji in na Poljskem za namene voja?kih vaj, ?pekulira pa se tudi o premiku v Ukrajinu. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je napovedal, da bo Rusija odgovorila, ?e bodo v Ukrajini napadeni njeni interesi, kot so bili leta 2008 v Ju?ni Osetiji, kar je spro?ilo vojno z Gruzijo. Ruski predsednik Vladimir Putin je v povezavi s tem izrazil upanje, da voja?ke akcije ne bo, ni pa tak?nega koraka povsem izklju?il. Lavrov je ZDA obto?il, da nadzorujejo dejavnosti ukrajinske vlade. Kot se je izrazil, ZDA "vodijo ?ov" v Kijevu. Kot dokaz za to je navedel odlo?itev Kijeva, da obnovi voja?ke operacije proti upornikom na vzhodu Ukrajine. Pojasnil je, da so to operacijo spro?ili prej?nji teden, takoj po obisku direktorja ameri?ke obve??evalne agencije Cia Johna Brennana v ukrajinski prestolnici.

Mestni svet ob?ine Maribor je sprejel prora?un za leto 2014 in v njem Narodnemu domu zni?al ob?inski priliv sredstev za izvedbo dejavnosti. Direktor Narodnega doma Vladimir Rukavina dopu??a mo?nost, da bo odpovedan leto?nji festival Lent. Za festival bi potrebovali skupno milijon dvesto petin?tirideset tiso? evrov, od ?esar naj bi ob?ina po pvrotnih na?rtih zagotovila trideset odstotkov. Ker je Ministrstvo za kulturo RNarodnemu domu namenilo le sedemintrideset tiso? evrov od dvesto dvajset tiso? na?rtovanih, je izvedba festivala Lent vpra?ljiva. Vladimir Rukavina: je povedal, da ?je Narodni dom neprimerljiv z nevladnimi institucijami, saj dobiva direktne naloge po?eti javno slu?bo od ustanovitelja, zato ne more biti udele?enec razpisov za nevladnike. J /../ Je podalj?ana roka ob?ine na podro?ju kulture.?

Pred mednarodno konferenco o svetovni mre?i v Sao Paulu je brazilski senat enotno sprejel ustanvo dolo?bo o internetu. Z zakonom ?eli dr?ava vsem dr?avljanom zagotoviti enake mo?nosti pri dostopu do omre?ja, opro??a ponudnike storitev odgovornosti za vedenje uporabnikov na internetu in prepoveduje kopi?enje podatkov o brazislkih uporabnikov. Podjetja, kot sta Facebook in Google po ?kandalu z ameri?ko agencijo za naionalno varnost ne bosta ve? smela shranjevati sledi za Brazilci, ?etudi bodo ti uporabljali storitve tujih podjetij in se povezovali s stre?niki, ki so fizi?no v drugih dr?avah. S tem korakom se pridru?ujejo rusko-kitajski pobudi, naj Organizacija zdru?enih narodov prevzame nadzor nad svetovnim spletom. Brazilija je sicer ?etrta dr?ava po po najve?jem dele?u dr?avljanov, ki uporabljajo internet. Ve? kot devetindevetdeset odstotkov vseh dav?nih obrazcev dr?avljani oddajo on-line.

V isti, ?e tako napredni dr?avi Braziliji so izbruhnili protesti. Ker naj bi policija v slumu nedale? stran od ?portnih objektov za Olimpisjke igre leta 2016 ubila popularnega plesalca, je mno?ica lokalcev policiste napadla z doma izdelanim oro?jem. O?ividec za tiskovno agencijo AP poro?a, da je policija v spopadu ?e ubila nekaj ljudi, protestniki pa so za?eli za?igati avtomobile in stavbe. Policijsko nasilje uradno uopravi?uje urekp za umiritev nestabilnih razmer v favelah in za prepre?itev delovanja drogera?kih tolp, ki ga je brazilska vlada sprejela pred sedmimi leti.

O smrti poro?ajo tudi iz Malija. Islamski teroristi so sporo?ili, da je bil 62-letni francoski talec, ki je v priporu od leta 2012, umorjen. Z Al-Quaedo povezana skupina je povedala, da je Francija njena sovra?nica. Francosko zunanje ministrstvo smrti sicer ni potrdilo, saj uradnih dokazov v oblik iivdeoposnetkov ali fotografij ni. Mali ?e novembra 2012, ko je skupina Tuaregov izvedla pu? nad oblastjo, nadzorujejo islamisti?ne skupine.

Brunej je odlo?il uvedbo strogega islamskega kazenskega prava, napovedano za torek. Ta ju?noazijska monarhija je oktobra sporo?ila, da namerava uvesti ?eriatsko pravo, ki med drugim vklju?uje kamenjanje za pre?u?tnike in homoseksualce ter sekanje udov za tatove. D?avjah Zaini iz islamske pravne slu?be je dejal, da so vzrok za odlo?itev "neizbe?ne okoli??ine". Novega datuma uvedbe ?eriatskega prava niso sporo?ili, a viri iz vlade poro?ajo, da naj bi se to zgodilo "v zelo bli?nji prihodnosti". Brunej se ?e zdaj dr?i stro?je oblike islamske zakonodaje kot sosednji Malezija in Indonezija, saj med drugim tudi prepoveduje prodajo in u?ivanje alkohola.

Pravi?nej?a novica prihaja s Hrva?ke. V letu 2015 naj bi bila tam ustanovljena eti?na banka, za katero je skupina ekonomistov in socialnih podjetnikov dobila idejo pred ?tirimi leti. Banka, ki bi bila organizirana kot zadruga, bi bila namenejna posameznikom in institucijam ter projektom, ki v o?eh komercialnih bank niso profitabilni. Njena najvi?ja obrestna mera naj bi bila 3%. Kot zadruga bi banka temeljila na devizah svojih ?lanov, ki biskupno dolo?ali, v katere projekte naj se vlaga. Pravtako bodo vse vlo?ke javno objavljali na ebanka.eu. Ideja je sicer osnovana na konceptu iz Italije, kjer podobno zadrugo upravljajo prostovoljci. Nem?ka zadru?na banka je sicer lani s podobno nizkimi obrestnimi merami zagotovila devetnajst odstoten dobi?ek, medtem, ko so bile ?tevile komercialne banke likvidirane.

Facebook Twitter Deli
0 comments