Infokoncentrat dne 22.4.2019

Na ponedeljek svetovnega dne Zemlje zaokrožujemo praznično podaljšani konec tedna.

V petek zvečer je drugič v preteklem tednu dni izbruhnil požar v sortirnici odpadkov Salomon v Lenartu. Z mariborske policijske uprave so sporočili dodatne ugotovitve o požaru ter napovedali nadaljevanje pregleda dokumentacije. Vzrok požara še vedno ni znan, pri gašenju pa sta se poškodovala delavec podjetja in gasilec, slednji huje. V gašenju požara, ki se se z zagorelih odpadkov ni razširil na objekte in zato ni povzročil večje gmotne škode, je sodelovalo 133 gasilcev in 29 intervencijskih vozil.

Na lenarški občini sicer od pristojnih služb zahtevajo ustavitev delovanja sortirnice odpadkov podjetja Salomon, saj dejavnost podjetja označujejo za škodljivo do lokalnega okolja in prebivalcev. Gasilci bodo pogorišče nadzorovali vsaj do torka, ko bo pred vhodom v podjetje v organizaciji civilne iniciative potekal shod proti nadaljnjemu obratovanju sortirnice.

 

V soboto je v okviru repatriacije na letališču v Prištini pristalo 110 ljudi, večinoma ženske in otroci, pa tudi štirje moški, ki so obtoženi bojevanja na strani Islamske države. Skupina posameznikov je iz Sirije proti Kosovu repatriacizirana s pomočjo ameriških oblasti, kot je na novinarski konferenci ob dogodku povedal kosovski pravosodni minister Abelard Tahi: "Danes v zgodnjih jutranjih urah smo izvedli zelo občutljivo in pomembno operacijo s pomočjo ZDA, v kateri je kosovska vlada v domovino sprejela 110 svojih državljanov iz Sirije".  

Džihadistom v Siriji se je po podatkih notranjega ministrstva od začetka tamkajšnje državljanske vojne leta 2012 pridružilo okoli 300 državljanov Kosova. Okoli 70 je bilo ubitih, 120 pa se jih je vrnilo, večino so ob vrnitvi v domovino aretirali. Na Kosovu namreč velja zakon, v skladu s katerim osebam, ki se v tujini pridružijo oboroženi skupini, grozi do 15 let zapora.

Z današnjim večerom se v Egiptu izteka tridnevni referendum o ustavnih spremembah. Te bi trenutnemu egiptovskemu predsedniku Abdelu Fatahu al Sisiju omogočile vodenje države vse do leta 2030.

O predlaganih ustavnih reformah, ki jih je prejšnji torek z veliko večino potrdil egiptovski parlament, se na referendumu odloča šestdeset milijonov volivcev. Spremembe predvidevajo podaljšanje predsedniškega mandata s štirih na šest let in omejitev števila predsedniških mandatov na dva. To naj bi veljalo za vse kandidate, razen za 64-letnega Al Sisija, ki mu bo poleg podaljšanja zdajšnjega mandata na šest let omogočeno tudi potegovanje za tretji mandat.

Med drugimi ustavnimi spremembami je tudi uredba o predsedniškem imenovanju generalnega državnega tožilca in vseh najvišjih sodnikov, vzpostavitev drugega doma parlamenta in uvedba kvote, s katero bi v parlamentu zagotovili najmanj 25 odstotkov žensk. Egiptovska opozicija se je skupaj z nasprotniki ustavnih sprememb zbrala na protestih v večih mestih, spletni ponudniki pa so onemogočili več deset tisoč spletnih domen v poskusu utišanja opozicijske kampanje.

    

Še vedno smo v Kairu. Na včerajšnjem srečanju s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom so voditelji dvaindvajsetih držav Arabske lige dosegli dogovor o finančni pomoči palestinskim oblastem. Finančna pomoč znaša 89 milijonov evrov mesečno. Odločitev je prišla po izraelski zamrznitvi izplačila 122 milijonov evrov zbranih davkov in carin palestinskim oblastem februarja letos. Izrael namreč ta denar v imenu palestinskih oblasti zbira in izplačuje palestinskim oblastem. Večino prejetega denarja pa palestinske oblasti namenijo družinam v Izraelu zaprtih Palestincev, ki so bili pridržani v konfliktih z izraelsko vojsko. Abas je sicer egiptovskega predsednika Abdela Fataha al Sisija [abdéla fatáha al sisija] obiskal že v soboto, pogovarjala sta se o napovedanem “dogovoru stoletja”, ki ga administracija ZDA pripravlja kot predlog za tako imenovano dokončno rešitev izraelsko-palestinskega konflikta, ki traja že več kot sedemdeset let. Abas je pričakovani dogovor označil za “klofuto stoletja”.

 

Vladimir Zelenski je V drugem krogu ukrajinskih predsedniških volitev s prejetimi štiriinsedemdesetimi odstotki glasov premagal dosedanjega predsednika Petra Porošenka. Slednjega je podprla manj kot četrtina volivcev. Ta je že ob objavi rezultatov vzporednih volitev včeraj zvečer priznal poraz, a napovedal, da bo ostal dejaven v politiki. Zelenski, sicer popoln novinec na politični sceni, se je v volilni kampanji izogibal tradicionalnim predvolilnim zborovanjem in je volivce raje nagovarjal prek družbenih medijev in satiričnih oddaj. Zelenskemu so že čestitali ruski premier Dimitrij Medvedjev in nekateri evropski politiki, med njimi francoski in poljski predsednik Emmanuel Macron in Andrzej Duda. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je napovedal, da bo Evropska unija še naprej podpirala Ukrajino. Zelenski je ob razglasitvi rezultatov vzporednih volitev napovedal, da si bo za prvo nalogo zadal osvoboditev vojnih zapornikov, priprtih v vzhodni Ukrajini in Rusiji, med njimi tudi od novembra lani pridržanih 24 ukrajinskih mornarjev.

 

Informacije je na kup spravil novinar.

 

Facebook Twitter Deli
0 comments