Pregled novic tega tedna začenjamo v Saudovi Arabiji, kjer so oblasti v začetku tedna usmrtile 37 ljudi. Usmrčeni so bili osumljeni zločinov, povezanih s terorizmom in so kazniva dejanja tudi priznali, vendar je danes v javnost prišla informacija, da je bilo njihovo priznanje izsiljeno z mučenjem. Mnogi med njimi bi naj bili popolnoma nedolžni. Po poročanju CNN-a je eden izmed njih v upanju, da bi dobil nižjo kazen, v priporu obljubil zvestobo saudijskemu kralju Salmanu in njegovemu sinu princu Mohamedu, toda sodišče v razsodbi iz leta 2016 tega ni upoštevalo kot olajševalno okoliščino. Posebej zaskrbljujoče pa je dejstvo, da je bilo med njimi kar nekaj mladoletnih. Najmlajši je bil star šestnajst let, obtožnica pa ga je bremenila udeležbe na protivladnih protestih. CNN je pridobil dokumente o 25 obsojencih, ki pričajo, da jih je bilo enajst osumljenih vohunjenja za Iran, preostalih 14 pa so oblasti obtožile snovanja teroristične celice v mestu Awamiya, kjer živi številna šiitska manjšina. Saudska vlada se na ogorčenje mednarodne skupnosti zaradi omenjenega zločina še ni odzvala. Saudova Arabija je bila sicer že večkrat deležna očitkov o podpiranju terorizma, vendar se zaradi bogatih zalog nafte in kupovanja orožja od številnih zahodnih držav nikoli ni znašla pod gospodarskimi sankcijami. Že dalj časa pa je znano, da ta arabska kraljevina bije boj za prevlado v regiji z večinsko šiitskim Iranom. V napetostih med državama so bile ZDA in zavezniki do sedaj vedno na strani Saudijcev, zato tudi v prihodnje ni pričakovati posebnih ukrepov proti vladi v Riadu.
Ko smo že omenili ZDA, se seveda kot po navadi ne moremo izogniti živahnemu notranjepolitičnemu dogajanju onkraj Atlantika. V dosedanjih infokoncentratih nismo rekli še nobene besede o poročilu posebnega preiskovalca Roberta Muellerja, ki je ugotovil, da Rusi niso vplivali na rezultat ameriških predsedniških volitev leta 2016. Svetovalec nekdanjega ameriškega predsednika Scott Jennings v eni izmed svojih kolumen celo navaja, da je Muellerjevo poročilo bolj kot za Trumpa obremenilno za administracijo prejšnjega ameriškega predsednika Baracka Obamo. Po Jenningsovem mnenju je bil Obama z Rusi »premehak« zaradi zunanjepolitičnih razlogov. Na tej točki ponovno pridemo do Irana. Obama bi naj s popustljivo politiko do Rusije želel doseči, da bi ta pristopila k iranskemu jedrskemu sporazumu. Če gre verjeti Muellerju, bi naj bilo domnevno rusko vmešavanje v ameriške notranje zadeve zgolj posledica preveč popustljive Obamove politike do Vladimirja Putina. V tej zadevi bi na tem mestu dodali še, da je Robert Mueller republikanec, kar pomeni, da prihaja iz iste stranke kot aktualni ameriški predsednik Trump. Če to prenesemo v slovenske razmere, je to tako, kot če bi Barbara Brezigar preiskovala Janeza Janšo. Pa naj še kdo reče, da je slovensko pravosodje manj neodvisno od tistega v državah z dolgo demokratično tradicijo.
Pravijo, da tehnologija spreminja svet. Toda tehnološka guruja, kot sta Steve Jobs in Bill Gates, se zdita v primerjavi z mlado Švedinjo Greto Thunberg prava amaterja. Thunbergova se je aprila v okviru svojih prizadevanj v boju proti podnebnim spremembam namreč odpravila na potovanje po Evropi, ki ga je v celoti opravila z vlakom. S tem je dala zagon številnim potovalnim agencijam, ki bodo v prihodnje svojim strankam ponujala t.i. »brezletalska« potovanja. Takšno agencijo je ustanovil tudi njen 69-letni rojak Ivar Karlsson. Sam pravi, da se je povpraševanje po takšnem načinu potovanj v zadnjem času povečalo skoraj za osemkrat. Vlaki namreč v ozračje izpustijo zgolj 15 g ogljikovega dioksida, medtem ko je pri letalih izpust toplogrednega plina za kar 85 g večji. Zato številni okoljsko ozaveščeni Švedi opuščajo potovanja z letali oz. se trudijo, da bi jih zmanjšali na minimum. Karlsson je zdajšnjo povečano povpraševanje po potovanju z vlakom primerjal s podobnim trendom ob padcu Berlinskega zidu, ko so številni kupovali železniške vozovnice zato, ker so želeli potovati v Vzhodno Evropo.
Z mednarodnega pa se selimo na domači parket. Včeraj se je v prostorih Mladinskega kulturnega centra Pekarna odvil dogodek z naslovom VSI SMO EU-Dialog mladih. Osrednja gosta prireditve, ki jo je organizirala Mladinska Mreža MaMa, sta bila evropska poslanca Milan Zver (SDS/EPP) in Lojze Peterle (NSi/EPP). Pogovor je moderirala Simona Muršec, predsednica Društva Parada ponosa. Zbrane je uvodoma nagovorila podžupanja Mestne občine Maribor (MOM) Helena Kujundžić Lukaček, ki je poudarila, da je EU tako mladim kot starejšim generacijam prinesla ogromno koristi, a so se Britanci navkljub temu pred leti odločili za Brexit. Kujundžić Lukačkova je ob tem izrazila pričakovanje, da bodo mladi v prihodnje motor napredka, ki bo EU popeljal v lepšo prihodnost.
Zatem je sledil pogovor s Peterletom in Zverom. Lojze Peterle je na naše vprašanje, kaj je tisto, kar ga motivira, da se vedno znova sestane z mladimi dejal: (To izjavo vstavite kot posnetek op. a) »Spominjam se mojih mlajših let, ko smo bili vsi zelo srečni, če smo se lahko srečali z nekom, ki se je ukvarjal s politiko. Mislim, da je tudi moja dolžnost, da nekaj tistega, kar sem se naučil, posredujem mlajšim. Evropo in Slovenijo delamo skupaj. Zato sem zelo vesel pogovorov z mladimi ljudmi, ki bodo prej, kot si mislijo, prevzeli odgovornost, zato je dobro, da so za ta prevzem dobro pripravljeni. Vsak tak pogovor me poživi, saj vedno zvem kaj novega. To še dodatno popestri moje poslansko delo.«
Mladim poslušalcem je predstavil tudi svoje delo v Bruslju, pri čemer je kot velik dosežek izpostavil predvsem odpravo t.i. roaminga oz. stroškov za mobilno gostovanje v tujih omrežjih. Po njegovih besedah je trajalo deset let, preden se je ta predlog dokončno uveljavil. Zelo aktiven je tudi v odboru za okolje (ENVI), kjer izrazito nasprotuje uporabi pesticidov v kmetijstvu. Peterle se je pohvalil tudi s tem, da je kot evroposlanec skupaj z ostalimi kolegi dosegel, da bomo 20. maja letos drugič zapored praznovali svetovni dan čebel. Ob tem moramo dodati, da to v osnovi ni bila njegova pobuda, temveč gredo zasluge za ta dosežek nekdanjemu kmetijskemu ministru Dejanu Židanu. Res je, da se Slovenci zelo radi prepiramo, kdo je za kaj zaslužen, zato nikakor ne želimo še dodatno razvijati tega nacionalnega športa. Lahko pa rečemo, da je nekoliko neokusno, da si človek nabira politične točke pri nečem, kar ni bil njegov osebni, temveč nacionalni projekt.
Kakšno pikro moramo reči tudi o Milanu Zveru. Ta je v minulem mandatu skupaj s svojimi strankarskimi kolegi vneto zagovarjal madžarskega premiera Viktorja Orbana, ki je nevladne organizacije ostro napadal in jim očital, da niso popolnoma nič drugega kot zgolj lutke v rokah ameriškega multimilijarderja Georgea Sorosa. A glej ga zlomka, v predvolilnem času se isti Milan Zver brez kakršnihkoli zadržkov odloči, da bo nabiral politične točke na prireditvi, ki so jo organizirale ravno nevladne organizacije. V zagovor Zveru in Peterletu pa moramo reči, da sta se za razliko od ostalih slovenskih evroposlancev vsaj potrudila priti v Maribor, medtem ko ostalih ni bilo niti blizu.
Kritično moramo ovrednotiti tudi odgovore, ki sta jih kandidata podala na vprašanje, kako sta sama pripomogla k izboljšanju položaja mladih. Peterle je odgovoril, da je zaposlil šest mladih asistentov in dodal, da imajo mladi možnost, da se prijavijo na enomesečno stažiranje v njegovi pisarni v Bruslju. Zver pa se je pohvalil, da je kot član odbora za izobraževanje, znanost, kulturo in šport prispeval k dvigu finančnih sredstev za program Erasmus+. Z drugimi besedami to pomeni, da se v minulem mandatu nista preveč ukvarjala z mladinsko problematiko. Morata pa seveda iz naftalina potegniti odgovore, da ne bi izgubila volivcev. Nekoliko neprimerno je bilo tudi to, da se omenjena nista udeležila predstavitve predlogov, ki so jih mladi ponudili na področjih, kot so politične participacija, zaposlovanje in podjetništvo ter digitalizacija. Toda takšni so pač slovenski politiki.
Primož Soban