… ukrajinske oblasti ustavile cestni in železniški promet v separatistična območja…
… Apple obsojen postavljanja monopolnih cen v Rusiji…
… vzhodna libijska vlada zavzela naftni pristanišči Ras Lanuf in El Sider…
… računsko sodišče ugotovilo neustrezno izvajanje mladinske politike…
Ukrajinske oblasti so po sklicu izredne seje varnostnega in obrambnega sveta ustavile pretok tovora v in iz separatističnih območij, kot na primer Doneck in Luhansk. Po besedah sekretarja sveta Oleksandra Turčinova naj bi blokada trajala, dokler ne bi uporniki spoštovali zahtev mirovnega dogovora iz Minska leta 2015. Blokada bo vključevala tako cestni kot železniški promet, po besedah ukrajinske vlade pa naj bi ta blokada povzročala izgube v višini 150 milijonov evrov na mesec.
V Libijo. Sile pod poveljstom maršala Khalife Haftara vzhodne vlade v Tobruku so zavzele naftni pristanišči Ras Lanuf in Es Sider, ki so jih v začetku meseca zasedle bengazijske obrambne enote. Organizacija OPEC si prizadeva povečati državni izvoz nafte, ki pa je zaradi več let trajajoče državljanske vojne močno padel. Problem je tudi v vprašanju nadzora nad naftnimi pristanišči, ki so v spopadih neredko poškodovana, pogosto pa menjajo tudi lastnike.
Ostajamo v Afriki. Po dogovoru med sindikatom zdravstvenih delavcev in kenijsko vlado se je končala več kot 100 dnevna zdravniška stavka. Dogovor med zdravniki in vlado vključuje povišanje mesečnih prejemkov zdravnikov za 530 do 660 evrov, kolektivna pogodba pa je še v procesu usklajevanja. Okrajni odbori za zdravje (County Boards of Health), ki zaposlujejo večino zdravnikov, pri osnovanju kolektivne pogodbe niso bili prisotni in jo bodo pred podpisom morali še preučiti, kar bo podaljšalo proces njenega sprejetja. Poleg višjih plač so zdravniki zahtevali tudi izboljšanje stanja v zdravstvu. Izpostavljajo močno primanjkovanje zdravnikov, saj na enega zdravnika pride 16’000 ljudi.
Dogovor so dosegli tudi piloti in vodstvo nemške letalske družbe Lufthansa. Prvotne zahteve iz leta 2012 za 22 odstotno povišanje plač so v dogovoru zmanjšane na 11,4 odstotkov, prejeli pa bodo tudi enkratno plačilo v višini 180% plače. Na področju pokojninske politike je predvideno postopno dvigovanje upokojitvene starosti na 60 let v primerjavi s sedanjimi 55 leti. Predvidena je tudi uvedba pokojninskega sistema, po katerem bo višina pokojnine odvisna od prispevkov pilotov. Sklenjeni dogovor bo veljal do leta 2022, podjetje pa naj bi obremenil skupno za pol milijarde evrov.
Britanski finančni minister je pod pritiskom lastne konzervativne stranke umaknil predlog davčne reforme, ki bi povečala obdavčitev samozaposlenih. Reforma bi povečala obdavčitev za tako imenovano državno zavarovanje od 9 na 11 odstotkov, v veljavo bi stopila prihodnji april, tekom 4 let pa bi v proračun prinesla dodatnih 2,4 milijard evrov. Število samozaposlenih v Veliki Britaniji znaša 4,8 milijonov ljudi oziroma 15 odstotkov vse delovne sile. Problematičen segment delovne sile so tudi tako imenovane zero-hour contracts, ki od uslužbencev zahtevajo stalno dosegljivost, plačani pa so le za ure, ki jih dejansko opravljajo. Trenutno je na takšen način zaposlenih dobrih 900 tisoč ljudi, kar tudi pomaga pojasniti, kako je britanskemu statističnemu uradu uspelo doseči sklep, da je stopnja brezposelnosti na rekordno nizki 4,7 odstotni ravni.
Po besedah Evropske agencije za kemikalije, krajše ECHA, herbicid glifosat ni karcinogen. Uradno mnenje agencije bo predvidoma izšlo šele letošnjega avgusta, je pa Evropska komisija že izrazila pričakovanje, da se bodo ponovno pričeli pogovori z državami članicami o ponovni odobritvi uporabe glifosata, saj so te lanskega julija izglasovale, da je glifosat le začasno dovoljen za obdobje 18 mesecev. Odobritev glifosata bi bila v interesu ameriškega giganta Monsanta, ki bi s prepovedjo prodaje herbicida v EU izgubil za slabih 95 milijonov evrov prometa.
Evropski parlament je potrdil strožjo regulacijo orožja v EU. Sprejeti predlog je sicer omiljena verzija predloga Evropske Komisije iz leta 2015, najbolj pa je bil omiljeno omejevanje polavtomatskega orožja. Prvotni predlog je vključeval prepoved prodaje polavtomatskega orožja, ki zgleda kot avtomatsko, predvidena je bila tudi omejitev velikosti nabojnika. Spremembe zakona zadevajo strožje regulacije deaktiviranih orožij in zaostrenih pogojev za posedovanje orožja, predvideno pa je tudi doslednejše beleženje vsega strelnega orožja v državnih podatkovnih bazah, do katerih bi države članice imele medsebojen dostop.
Ruska Zvezna monopolna služba, krajše FAS, je ameriško podjetje Apple obsodila prirejanja prodajnih cen njegovih izdelkov, kot na primer modele iPhone 5 in iPhone 6. Po navedbah FAS-a naj bi Apple trgovcem določal prodajne cene, nadaljnje prodajanje pod ceno navkljub opozorilom preko e-pošte pa bi vodilo v prepoved prodaje izdelkov. Apple bo za pritožbo imel tri mesece časa, v primeru neuspeha pa bo globa znašala do 15 odstotkov prometa v državi. Spomnimo še, da to ni izoliran primer, saj so ruske oblasti lanskega avgusta v višini 6,4 milijone evrov oglobile spletno podjetje Google, ker je slednje od proizvajalcev pametnih telefonov zahtevalo predhodno namestitev njihovih aplikacij na operacijski sistem Android.
Računsko sodišče je ocenilo, da je mladinska politika med letoma 2014 in 2015 bila pomanjkljivo izvedena. Po navedbah sodišča je ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport imelo neustrezen pregled nad delovanjem državnih organov, ki naj bi imeli tudi nejasno dodeljene naloge. Nadalje navaja, da je 90 odstotkov vsega financiranja mladinske politike predstavljal državni proračun, preostali viri financiranja, z izjemo evropskih sredstev, pa glede na podatke, dostopne računskemu sodišču, niso bili izkoriščeni. Več o tem v današnjem Offsajdu Radia Študent.
