Mrzla voda danes po dr?avi povzro?a te?ave. Morda bi jo lahko izvozili v Brazlijo, kjer se kljub mo?nim padavinam obeta kriza z vodno oskrbo. Govorimo o dr?avi, iz katere izvira okrog dvanajst odstotkov svetovne sve?e pitne vode, a je premalo zadr?ijo v doma?ih rezervoarjih. V najve?jem rezervoarju Cantareira v prestolnici Sao Paolo je manj kot deset odstotkov potrebne vode, poro?a BBC-jev dopisnik Wyre Davies. V regiji Itu so brez pitne vode dober mesec, okoli?ke reke pa so popolnoma onesna?ene. Lokalna vlada, ki je bila na novo izvoljena pred kratkim, o pomankanju javnosti sicer ne obve??a. Aktivisti organizacije Alliance for Waters opozarjajo, da bi izpad vodotokov v dvajset milijonskem mestu lahko pomenil ne le ?ivljensko, pa? pa tudi gospodarsko ogro?enost dr?ave.
Na haa?kem sodi??u so obelodanili obsodbo nekdanjega ?astnika vojske bosanskih Srbov. Zaradi genocida in zlo?inov proti ?love?nosti sta bila na dosmrtno kazen obsojena sedeminpetdesetletni Vujadin Popovi? in Ljubi?a Bear, ki jih ?teje petinsedemdeset. Prizivni senat je iz istega razloga na zaporno kazen obsodil tudi bosanska Srba Draga Nikoli?a in Vinka Pandurevi?a. Zaradi zlo?inov v Srebrenici je bilo na haa?kem sodi??u obto?enih 20 posameznikov, med njimi nekdanji politi?ni voditelj bosanskih Srbov Radovan Karad?i? in nekdanji voja?ki poveljnik bosanskih Srbov Ratko Mladi?. Sojenje 69-letnemu Karad?i?u in 72-letnemu Mladi?u ?e poteka.
V Rusiji bodo var?evali! Vlada je sprejela ukrep za desetodstotno zni?anje vseh izdatkov. To si predstavljajo tako: njihov finan?ni minister je naravnost protislovno izjavil, da so pripravljeni finan?no pomagati Gr?iji s posojilom za prebroditev finan?nih te?av. Nova gr?ka vlada lahko poda za Rusijo nezavezujo?o pro?njo. Zgodba je povezana z zmotnim informiranjem Evropske unije glede gr?ke pozicije do sve?ih sankcij proti Rusiji. V javnosti se je namre? pojavila novica, da je rosno mlada gr?ka vlada podala veto na sankcije. Gr?ki zunanji minister je klevetanje zanikal in obrazlo?il, da jih ni ?e nih?e iz Unije vpra?al za mnenje glede sankcij. Njegova izjava, ki je spro?ila govorice o vetu, je bila le mnenje, da protiruska hladnovojna retorika ni produktivna za Evropo.
Gremo domov, kjer prah ponovno dviguje zgodba o manjkajo?i pol milijardi, ki je januarja lani odmevala tudi v tujini. Nad?kofija Maribor je po poro?anju ?asnika Denvnik danes reprogramirala 26 milijonov obveznosti in se izognila ste?aju, vendar pa je morala zastaviti vse svoje nepremi?nine. Posojilno pogodbo so sklenili z Banko Sparkasse. Nad?kofija mora ?ele leta 2020 skupno poravnati za ?tiriintrideset milijonov. Pri Devniku so poro?ali ?e, da se za nakup nepremi?nin mariborske ?kofije zanima gra?ka ?kofija, saj bi ji s tem pomagala pred finan?nim zlomom, prav tako pa bi objekti tako ostali v lasti Cerkve. Avstrijci bi lahko kupili sede? mariborske nad?kofije, Alojzijevo cerkev ali prostore teolo?ke fakultete. Vse od odstopa takratnega nad?kofa Marjana Turn?ka julija 2013 mariborsko nad?kofijo kot apostolski administrator iz Celja vodi tamkaj?nji ?kof Stanislav Lipov?ek, ki je danes za STA povedal le, da imajo za zdaj dogovor, da zadeva ?e ni zrela za javnost, zato je ne more komentirati.
Pravkar je prvi delovni dan zaklju?ila nova vodja Direktorata za kulturno dedi??ino na Ministrstvu za kulturo. Verena Vidrih Perko je postala vr?ilka dol?nosti generalne direktorice po zaslugi vlade Mira Cerarja, ki je pred dnevi razre?ila ?pelo ?panzel. Slednja je funkcijo opravljala manj kot dve leti, saj jo je aprila 2013 vlada Alenke Bratu?ek prav tako imenovala na podlagi razre?itve. Vlada dela - kadrovske spremembe.
V mariborski knji?nici se jim po kulturni dedi??ini to?i. Preddnevi so podjetjem v regiji predstavili okoli ?est tiso? evrov vreden projekt za ponovno postavitev prostorskih umetnin s ?asa Evropske prestolnice kulture. Leta 2012 je bilo v mestu postavljenih ?est svetlobnih napisov z naslovi del Draga Jan?arja, ki so ?li po koncu projekta v razrez. Dobra novica je po besedah Klemna Brvarja iz mariborske knji?nice ta, da se je v mestu izoblikovala iniciativa, ki ?eli ponovno vzpostaviti "zadeve, katerih nastavki so bili postavljeni v ?asu EPK in se jih je potem zanemarilo ali zapustilo"
S februarjem za?nejo veljati spremembe ureditve ?tudentskega dela. Najni?ja urna postavka bo zna?ala 4,5 evra bruto, delodajalci pa bodo odslej za opravljene ure pla?evali tudi socialne prispevke. Lanskega novembra, ko so potekali pogovori o psremembah ?tudentskega dela, je Mladinski svet Slovenije opozoril na problematiko nepla?anih pripravni?tev, ki jih mladi opravljajo za pridobivanje delovnih izku?enj med ?tudijem. Danes so v dr?avnem zboru na?eloma podprli zakonski predlog stranke SDS, ki bi pripravnikom omogo?il vsaj pla?ano zdravstveno zavarovanje, vendar predloga niso dokon?no izglasovali. Vlada predlogu v prvem branju ne nasprotuje, v drugem pa bo treba "urediti nekatere stvari", je dejal sekretar na ministrstvu za delo Dejan Levani?. Omenil je predvsem obdobje, v katerem bi bili delodajalci opravi?ena pla?ila prispevkov. V Zdru?eni levici nasprotujejo oprostitvi prispevkov javnim zavodom ter gospodarskim dru?bam na podro?jih, kjer je pripravni?tvo obvezno. ?e namre? javni zavodi ne pla?ajo, bo potem nastala primerna luknja v zdravstveni ali pokojninski blagajni, je opozorila Violeta Tomi?.
V parlamentu razpravljajo tudi o ustanovitvi parlamentarne preiskave za ugotavljanje politi?ne odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v ?esti blok Termoelektrarne ?o?tanj. Preiskava naj bi segla vse do leta 2003, ko so stekli pogovori o izgradnji Te? 6. Glede na ugotovitve tekom preiskave pa bi se to obdobje lahko ?e raz?irilo. V zahtevi za preiskavo predlagatelji niso zapisali nobenih imen in niso upo?tevali nobene politi?ne opcije, je poudaril poslanec Zdru?ene levice Matja? Han?ek. Poslanci SDS so danes zagotovili, da se tudi njim zdi potrebno odkriti odgovorne za nepravilnosti. Menijo pa, da ?e sam postopek odreditve preiskave ka?e na to, da slednja ne bo politi?no nepristranska.
Info kocnentrat je z ljubeznijo poslal Luka Cvetko iz Ljubljanje, kjer je sne?na neprilika ob?ane razburila tako mo?no, da so za?eli s podpisovanjem peticije o ponovni uvedbi tramvajev. Tramvajske tirnice, ki so jih drevi odkrili zaradi prenove Slovenske ceste, gredo zaenkrat v Muzej. Mestna ob?ina Ljubljana se o predlogu ?e ni izrekla.
