Pravi?na banka?

??panija je v polo?aju za gladek izhod iz krize?, tako ?panski gospodarski minister Luis de Guindos pomirja ?tiri milijone petsto devetin?estdeset tiso? in ?tirideset brezposelnih prebivalk in prebivalcev, ki se z njim najbr? ne strinjajo. Brezposelnost v ?paniji je sicer skoraj 26-odstotna,  med mladimi pa kar 53-odstotna. Gospodarsko ministrstvo sicer napoveduje, da bo ?panija leto?nje leto sklenila z 1,2-odstotno rastjo.

Tudi Portugalska, ki jo je leta 2008 poleg ?panije, Gr?ije in Irske najbolj prizadela tako imenovana gospodarska kriza, domnevno okreva. Dr?ava ?e naprej vzdr?uje ostre var?evalne ukrepe, ki so jih v zameno za 78 milijard evrov vreden re?evalni paket zahtevali mednarodni posojilodajalci, in za katere je kasneje celo Mednarodni finan?ni sklad ocenil, da morda niso bili najbolj?a izbira. Da bodo?e portugalske vlade morda ne bi za?le s poti, bodo poskrbeli prej omenjeni Mednarodni finan?ni sklad, Evropska komisija in Mehanizem za re?evanje evra, ki bodo fiskalni nadzor na Portugalskem izvajali ?e prihodnjih 30 let. Toliko o domnevni suverenosti.

Spopadi med vladnimi silami in borci Islamske dr?ave Iraka in Levanta oziroma ISIL potekajo vse bli?je Bagdadu. Sino?i so sile ISIL napadle Bakubo, ki je od Bagdada oddaljena le 60 kilometrov,  in po navedbah voja?kih in policijskih virov zavzele ve? delov na zahodu mesta, ki pa je ponovno pod nadzorom vladnih sil. V severni provinci Ninive so medtem borci ISIL prevzeli nadzor nad ve?jim delom strate?kega ?iitskega mesta Tal Afar. Ameri?ki zavezniki medtem ?e ro?ljajo z oro?jem. V skrbi za svoje strate?ke cilje ?tevilni kongresniki pozivajo k izvedbi zra?nih napadov, administracija pa je v Bagdad ?e napotila dodatne okrepitve za varovanje tamkaj?nje ambasade.

V Sloveniji potekajo prvi resni koraki za ustanovitev eti?ne oz. pravi?ne banke. Zadruga eTRI in Umanotera sta na novinarski konferenci predstavili projekt Pravi?na banka, s ciljem ustanovitve prve tovrstne banke v Sloveniji. Model eti?nega ban?ni?tva je v sicer v Evropi prisoten ?e ve? let ? gre za banke, ki posojila dodeljujejo za zagotavljanje socialne, okoljske in/ali kulturne koristi v realnem gospodarstvu, na primer za obnovljive vire energije, ekolo?ko kmetijstvo, trajnostno gradnjo in obnovo, zdravstvo in izobra?evanje.

Facebook Twitter Deli