ZA SPREMEMBE

Dru?beni konsenz se oblikuje zgolj skozi politi?no motivirane odlo?itve. Vse, kar zadeva na?a ?ivljenja oblikujejo odlo?itve, ki so politi?no nastavljene. Vsa zgodba, ki se vrti okrog prerazporejanja kapitala in dobrin je politi?nega izvora. ?e corn flaksi pri zajtrku odra?ajo politi?ne odlo?itve, da ni potrebno obogatiti proizvod z napisom o vsebovanosti gensko spremenjenih organizmov, slovensko mleko predelano v sosednji Avstriji in prelito nazaj ?ez mejo pa je ravno prav?nji primer, kako se pri nas stvarem stre?e.

Vladi g. Cerarja je ?e na za?etku izvoljenosti bilo jasno povedano, da se je treba najprej lotit strukturnih sprememb, da bi se kon?no lahko lotili projekta demokratizacije slovenske dru?be.  Tako imenovana tranzicija se je zapeljala v ?isto druge vode, kot se je nategovalo v javnosti in danes imamo servirano na zarjavelem pladnju predvsem brezposelnost in ve?anje socialnih razlik.

Z izjavo, kdo se boji Cerarjeve vlade se nakazuje samo na dejstvo, da vlada g. Cerarja res ne ve, kaj mora po?eti. Prednost, da niso nikomur ni? dol?ni, se je kar hitro spremenilo v dejstvo, da so spone znotraj sistema tista tar?a, ki bi morala najbolj zanimati razli?na podro?ja pri procesu prenove in prestrukturiranja, od zdravstvenega sistema, na primer, sodnega, no in ?e vseh ostalih! Skratka, g. premier, ?e vam ?e ni jasno naj vas razsvetlimo ?e enkrat z dejstvom, da se sovra?nik n.1 skriva v samem sistemu in na?inu kot pa v poziciji, ki diktira ideolo?ko prepri?anost. Ta je obrnjena v Kapital, o tem ni dvoma.

Strukturne spremembe so povsem nujne za ohranjanje suverenosti na?e dr?ave in to seveda vklju?uje tudi dejstvo, da je potrebno upo?tevati partikularnosti na?ega naroda in ne povprek prevzemati modelov, ki se ne skladajo s stopnjo korupcije oziroma dobrih sosedskih odnosov in ki ne poznajo pravil plemenske porazdelitve mo?i in kapitala, z vsemi razpletenimi mre?ami, ki se prena?ajo z gospodarstva na politiko in ?e kam...

Spremembe pa se obetajo tudi na mariborski ob?ini, kot je napovedal g. ?upan, se ne misli odpu??at, rad bi vzpostavil ve?ji red in bolj?o preglednost. No, v katerem grmu res zajec ti?i se bo ?e izkazalo, prepri?ani pa smo, da bi g. ?upan lahko preusmeril prestrukturiranje svoje ob?ine bolj v smer, ne samo, da bi se ljudje znali obrnit na pravega ?loveka, ampak, da bi bil ?lovek, ki te sprejme res ?lovek in ne samo nadudaln pravilnik, ki te z zna?ilnim tonom opozarja, da napisano je tako in ni? druga?e, seveda ?e nimate pravega priimka pa se sploh nimamo kaj pogovarjat. Mo?, ki jo za?utijo nekateri uradniki, mislim uradniki! s podpisovanjem dolo?enih dovoljenj, izdajanjem tistih odlo?b in ?e vso ostalo birokratsko navlako, kar vam domi?ljija dovoljuje, to mo? si zlahka razlagajo precej po ?love?ko in v?asih prav preve? po svoje. Nekje dale? odseva, da so uradniki del servisa za ob?ane in ne obratno, ?e bolj pa se pozablja na psiholo?ko evalvacijo tistih, ki mislijo zasedat tovrstne birokratske pozicije saj nisem osamljen primer, ki bo potrdil, da imeti opravka z raznimi uradniki pripelje ve?krat do izgube potrpljenja, rahle nervoze pri zbiranju papirjologije, ki more bit vsaj tri krat po?teplana in petkrat overjena, kjer se postopek razvle?le od enega uradnika do drugega, ko drug za prvega lahko sploh ne ve in kjer se vsa ta mine?tra zakuha ravno s to preve? zbirokratizirano birokratskost.

V spremembe, g. ?upan, je potrebno aktivirat ljudi, me??ane same. S tem se bo tako kvaliteta kot gospodarska rast mesta dvignila. Predvsem je klju?no, da se Maribor osvobodi ma?ehovske pozicije dr?ave, pardon Ljubljane, kjer se prora?un kabineta g. ?upana konkretno zvi?uje, medtem ko se v mariborski ob?ini praska za socialne nujnosti in kulturo, ki pa je le dobila smernice z lokalnim kulturnim programom, seveda omejenim s prora?unom, ki bo optimiziran predvsem, verjamem da, za uspe?no delovanje na novo preurejene ob?ine od katere pa se g. ?upan pri?akuje, da bo v svojih novih odborih in delavnih skupinah resno preu?ila segment uvedbe tako participatornega prora?una kot univerzalnega temeljnega dohodka. Politi?ni konsenz je dru?beni konsenz.

?e se ne bo to za?elo v Mariboru, kje se pa bo?

Facebook Twitter Deli