Spoštovani in spoštovane, dobrodošli na potovanje po tajnih kotičkih ambicioznosti korporativnih lobijev na naših tleh. Ta virus našega časa pozorno spremljamo na Radiu MARŠ, dostopen preko spleta in valovanja na 95.9 MHz. Po poročanju s sobotnih protestov v Ljubljani na vseevropski Dan akcije smo se tokrat namenili razjasniti proces in pojme čezatlantskih tajnih trgovinskih sporazumov TTIP [te tip], CETA in TISA. Pregled ima namen podajanja informacij, ki so dostopne in pozivanje k skupni akciji – da, tudi skupaj z vami oziroma še posebej skupaj z vami. Če nam dovolite malo samovšečnosti, vendarle smatramo naše poslušalce in poslušalke za ozaveščene ter kritične ljudi, ki so v pravih trenutkih pripravljeni tudi ukrepati.
Še pomnimo? Način usklajevanja in poskusa sprejemanja tajnih sporazumov, v katerih korporativni interesi uvajajo nova pravila igre, je postal najširše znan ob poskusu uvedbe Anti-Counterfeiting Trade Agreement s kratico ACTA. Ta je bil le eden v vrsti tajnih sporazumov, ki uvajajo privatizacijo na področjih splošnega javnega interesa. Razkritju informacij o ACTI na spletni strani Wikileaks so sledili obsežni protesti, ki imajo prav gotovo veliko vzporednic s sobotnimi. Rok Deželak, Piratska stranka.
Izjava se nahaj v posnetku prispevka.
Stopimo nekaj korakov v preteklost. Uradna pogajanja za obsežnejšo trgovinsko izmenjavo v globalnem smislu so se pod vodstvom Svetovne trgovinske organizacije oziroma STO [es te o] začela leta dva tisoč ena v Dohi. Pogajanja so se na poti sesula ter se nato ponovno vzpostavila in se nadaljujejo še danes. Zastavljena so bila izhodišča za precej humano in malim državam prijazno ureditev, korporativni lobiji ZDA in Evrope pa so v tistem času iniciirali svoja vzporedna pogajanja. Po mnenju Vasje Jagra predstavlja takrat začet sporazum TISA poskus ugrabitve Svetovne trgovinske organizacije, obvod formalnim pogajanjem, ki so bila zastavljena v Dohi leta dva tisoč ena. TISA poskuša na globalni ravni skleniti sporazume izven STO in nato naknadno k podpisu pritegniti ostale članice, kar razvrednoti organizacijo STO in smisel globalnega dogovarjanja.
Skupna poteza sporazumov TISA, CETA in TTIP je njihova popolna tajnost. Sodelujoči v pogajanjih so bili prisiljeni podpisati zaveze o molčečnosti, sporazumi pa naj bi ostali tajni še pet let po njihovemu sprejetju. Aneja Korsiko iz Združene levice in Inštituta za delavske študije smo vprašali, ali tovrstno tajnost lahko beremo kot dober znak in pokazatelj vse večje ozaveščenosti o za ljudi in človeka škodljivih namerah kapitalističnega gospodarskega sistema?
Izjava se nahaj v posnetku prispevka.
Kaj pravzaprav je sporazum TISA in zakaj so dokumenti s tako daljnosežnimi posledicami skriti pred očmi širše javnosti? Na spletni strani Za-misli pika si Rok Kralj navaja pojasnila.
Sporazum o trgovini in storitvah Trade in Services Agreement oziroma TISA je sporazum med ZDA in EU ter še nekaterimi drugimi državami - skupaj petdeset držav, ki predstavljajo dobrih oseminšestdeset odstotkov globalne trgovine in storitev. Pogajanja potekajo za povsem zaprtimi vrati, kar pomeni grobo kršenje načela transparentnosti. Razkril jih je šele Wikileaks junija dva tisoč štirinajst v obvestilu medijem. Organizacija Public Services International v publikaciji »TISA proti javnim storitvam« opozarja, da je sporazum TISA nameren poskus dati prednost dobičkom korporacij in najbogatejšim državam na svetu pred tistimi, ki imajo največje potrebe. Javne storitve so ustvarjene, da zadovoljujejo vitalne družbene in ekonomske potrebe - kot sta na primer zdravstveno varstvo in izobraževanje. Zato so ustvarjene na način, da so dostopne, univerzalne in da temeljijo na resničnih potrebah. Sporazum TISA pomeni, da bodo javne storitve postale običajno trgovsko blago – če imaš denar si jih lahko privoščiš, če ga nimaš, si jih pač ne moreš.
V tej logiki sta TISI podobna tudi sporazuma TTIP in CETA.
Čezatlantsko trgovinsko in investicijsko TTIP je prostotrgovinski sporazum med ZDA in EU, zaenkrat še v fazi pogajanj, ki prav tako potekajo za tesno zaprtimi vrati. Po Hillaryju, izvršnemu direktorju organizacije War on Want, je glavni cilj sporazuma TTIP »odprava regulativnih ‘ovir’, ki omejujejo potencialne dobičke multinacionalnih korporacij z obeh strani Atlantika. Dejansko pa so te ‘ovire’ nekateri naši najbolj cenjeni socialni in okoljski standardi, kot so delavske pravice, predpisi o varni hrani, vključno z omejitvami glede gensko spremenjenih organizmov, predpisi o uporabi strupenih kemikalij, digitalni zakoni o zasebnosti in celo nove bančne varovalke, ki so bile uvedene, da bi preprečili ponovitev finančne krize iz leta dva tisoč osem.« Hillary označuje sporazum TIPP tudi za napad na delovna mesta in za konec demokracije, kar je del analize vseh, ki so se poglabljali v vsebino dokumentov oziroma v javnost pricurljane informacije, ki jih imamo.
Celoviti gospodarski in trgovinski sporazum CETA je prostotrgovinski sporazum med EU in Kanado, ki je sicer že sprejet, vendar ga morata potrditi še Evropski svet in Evropski parlament. S tem sporazumom bodo pod hudim pritiskom javne storitve, tako Kanada kot vse evropske države bodo s tem sporazumom “omejile svojo zmožnost reguliranja” korporacij. Sporazum CETA “vključuje zelo obsežno investicijsko poglavje, ki bo povečalo moč tujih investitorjev in multinacionalnih korporacij”, beremo v študiji Kanadskega centra za alternativne politike, naslovljeni Making Sense of the CETA. A to je le majhen del obsežne analize sporazuma, ki bo imel velikanski vpliv na varnost naše hrane, pravice delavcev, oskrbo z vodo in tako dalje.
No, če ste po vsem slišanem predvidevali, da smo prišli do meje ambicioznosti korporativnih lobijev, pa nam ti ponujajo še eno presenečenje. Vendarle je potrebno poskrbeti za učinkovitost, saj vsi vemo, da je za izvajanje splošno škodljivega zakona potrebna tudi palica. Ta palica je v primeru prostotrgovinskih sporazumov CETA in TTIP imenuje mehanizem za reševanje sporov med vlagatelji in državami, imenovan Investor-State dispute Settlement oziroma mehanizem ISDS. Mednarodna spletna stran Stop TTIP CETA TISA, ki obstaja tudi v slovenskem jeziku, navaja sledeče: »Multinacionalne korporacije bodo lahko tožile vlade, če bodo zakonski predpisi zmanjševali njihove dobičke. Tožbe bodo potekale povsem mimo obstoječih državnih sodišč preko mednarodnih arbitraž.« Tovrstna praksa zasebnih sodišč pa je seveda povsem v nasprotju z logiko vladavine prava. Po besedah Lučke Vavpetič bodo v primeru ratifikacije CETA, vključno z mehanizmom ISDS, imela »podjetja nova legalna orodja za ustavljanje ter uničevanje javnih politik, ki ščitijo državljane na področjih, kot so zdravstvo, sociala, zaposlovanje in seveda tudi naravne vire in okolje.«
Ali nas čaka obdobje, ko bodo procesi odpora in protesta morali postati stalnica naših življenj? Ogovarja Anej Korsika, Združena levica.
Izjava se nahaj v posnetku prispevka.
Tudi na Radiu Marš prepoznavamo proteste kot nujne in se strinjamo, da ti ne bodo dovolj. Neposredni pritiski na ključne akterje in institucije so edini vzvod akcije, ki nam je ostal. Pri tem je jasno, da je ta trenutek na potezi, drobnogledom in kot cilj pritiskov novoizvoljeni predsednik vlade Miro Cerar, da danes obravnavanim sporazumom reče odločen NE in se po besedah Vasje Jagra odzove državotvorno ter v dobro svojih volilk in volilcev. Kaj več o Evropski komisiji ob naslednji priložnosti.
Kako boste prispevali k širjenju koalicij v boju proti vseobsegajoči kapitalistični logiki, prepuščamo vam samim. Za spodbuditev domišljije in enotno organiziranje vas lahko napotimo na spletno stran http://www.stop-ttip-ceta-tisa.eu/sl/ [www pika, stop pomišljaj ttip pomišljaj ceta pomišljaj tisa, pika eu], ki obstaja tudi v slovenskem jeziku.
Na spletnem pretoku Radi Marš in frekvenci 95,9MHZ se zavzemamo, da bi znali razumeti Nietzschejevo trditev o osebni moči vsakega človeškega bitja: »I am not a man, I am dynamite!«
Nad kapitalisti je bentila Nina, z glasom in duhom Jernej, kar nam tehnično omogoča Gregor.
