Z APR intervjujem nadaljujemo kampanjo Dovolj imamo ZMede!, v kateri od ministrstva za kulturo zahtevamo vključitev zadostnega financiranja nekomercialnih in nedržavnih medijev tretjega medijskega sektorja v novi zakon o medijih.
Info
Nadaljujemo kampanjo dovolj nam je Z-mede. Pogovarjali smo se z Alanom Byrnom z irskega skupnostnega radia Dundalk FM o zakonski in finančni ureditvi tretjega medijskega sektorja na Irskem. Kako se financirajo in kako so notranje urejeni, smo motrili skozi prizmo notranje ureditve našega radia in iskali podobnosti, predvsem pa odkrivali razlike. Razložili smo, kako je zakonodajalec preprečil privatno izkoriščanje javnega denarja v imenu tretjega medijskega sektorja, kar je bila v preteklosti v Sloveniji večkratna praksa za izigravanje zakonodaje.
Javna razprava o predlogu novega Zakona o medijih se je uradno zaključila 31. 1. 2024. Kot smo na Radiu Študent že opozarjali, predlog zakona za tretji medijski sektor, torej za nekomercialne in nedržavne medije, ne prinaša bistvenih izboljšav. Zakon sicer uvaja podlago za državno shemo pomoči medijem, ki je v zakonu tudi ohlapno opredeljena. Za namen utemeljitve sheme se na ministrstvu za kulturo v uvodu predloga zakona med drugim sklicujejo na sheme državne pomoči, ki jih poznajo v Avstriji. A pri tem so se omejili na predstavitev avstrijskih shem za podporo tiskanim medijem.
V mesecu marcu smo se naposlušali reklam v katerih so nas pozivali, da kupimo rože in bonboniere za naše mame, babice, oz. vse ženske, s čemer bi se jim naj poklonili za domnevno požrtvovalnost za delo, ki ga opravljajo iz ljubezni. 8. marca smo praznovali dan žena, ki ga je pospremil ljubljanski protest, v katerem smo opozarjali na breme reproduktivnega dela, ki ga po večini še zmeraj opravljamo ženske. Hkrati smo priča vračanju patriarhata ali repatriarhalizaciji družbe, ki se kaže v pogospodinjanju žensk, vračanju reproduktivnega dela v zasebno domeno jedrne družine.
Danes na meniju: MLK, protiimperialistični upor na Šrilanki, Pariška komuna.
Z Emanuelom Leonardijem, ki je bil gost lanskoletne Mednadorne poletne šole politične ekologije, smo govorili o transformaciji podnebnih gibanj v zadnjih 30 letih, uspešnih povezavah delavskega in okoljskega boja v Italiji, vplivu, ki ga so ti boji imeli na dojemanje okoljevarstva v Italiji, vlogi mednarodnih in nacionalnih institucij pri spopadanju s podnebno krizo in zakaj je delavski razred edini akter, ki lahko reši planet pred okoljskim kolapsom. Spregovorili smo tudi o tem kaj bi morali, kot politični organizatorji, početi v tem boju. Pogovor je potekal v angleščini.
Pomladni ORO se bo ukvarjal s športom! Nogomet, košarka, veslanje in letenje. Ljubitelje zgodb tokrat čaka basen o zajcu in želvi, Tanja se je pogovarjala s paraolimpijcem Galom Jakičem, govorili pa bomo tudi o fair playu. Kaj je fair play? To je poštena igra, ki pomeni dostojanstveno prenašanje poraza in zmage, spoštljiv in prijateljski odnos do tekmecev, trenerjev, sodnikov in organizatorjev. Pri športu naj bi se namreč zabavali - pa če zmagamo, ali pa izgubimo!
V teh dneh bo Maribor spet gostil Mednarodni festival Rdeče zore. Za mariborsko izpostavo festivala skrbi Društvo ZIZ, njegova umetniška vodja Barbara Polajnar pa se oglasi v MARŠevem etru. Feminizma in kvirovstva nam manjka!
Kaj se v resnici dogaja “za zaveso” v kuhinjah, za šanki, kjer poka in se smodi, medtem ko čakate na svojo malico, pico ali sedemhodni degustacijski meni? Kako je fetišizirana chefovska identiteta vplivala na odnose v kuhinji?Kako drugače je kuhati za “fino” restavracijo in javni vrtec? Zakaj strastni kuharji odhajajo iz poklica? Kako manko kadra v gostinstvu vpliva na tiste, ki ostajajo? Odgovore na ta in še mnoga druga vprašanja smo iskali z vodjo kuhinje v vrtcu Beltinci Borutom Kolarjem in mladim kuharjem Amadejem Lebičem, ki je pet let delal v ugledni veganski restavraciji.
ORO se v predspomladanski oddaji odpravlja na svež zrak med živali in rastline! No, pa tudi med ljudi, ki jim je mar do narave. Govorili bomo namreč o ekologiji! Čaka nas pogovor z Alenko in Majo, ki smeti spretno spreminjata v umetnost, ugotovili bomo, da se lahko včasih v trgovino odpravimo tudi peš in prisluhnili pravljici, ki govori o treh rekah. Uganete, katere tri reke to so?
Oddajo ORO ustvarjajo: Teja Bitenc, Jošt Jesenovec, Tanja Matijašević in Juš Milčinski
Grafična podoba: Matej de Cecco
Lektura: Maša Milčinski
