Za naš čas pošasti je značilna unikatna časovnost. Nihamo med prepričanjem, da “se nikoli nič ne zgodi” in enkratnimi zgodovinskimi dogodki. Nič se nikoli ne zgodi, a v zadnjih letih smo doživeli pandemijo, globalni lockdown, vojno v Ukrajini, genocid v Gazi in vojno v Iranu, ki jo Iran dobiva, čeprav večina populacije česa takega nikakor ni pričakovala. In drugih dogodkov, ki so bistveni, a jim zahodno občinstvo ni vajeno posvečati pozornosti. Predstave o tem, kaj je normalno in kaj ne, se vztrajno rušijo.
Čas pošasti

(Anti)kolumna Muanisa Sinanovića
Antonio Gramsci je nekoč dejal, da stari svet umira, novi se rojeva v mukah, zdaj pa je čas pošasti. Žal spet živimo v njem.
Parlamentarno kupčkanje se nadaljuje. Vedno bolj se zdi, da je osrednji zmagovalec volitev vodja stranke Resnica, Zoran Stevanović. Številni so vnaprej ocenjevali, da bo jeziček na tehtnici, in vlogo, ki mu jo je dodelila zgodovina, je odlično izkoristil.
Nekega dne bodo vsi bili vedno proti temu je fraza, ki se je začela uporabljati med genocidom v Gazi. Je samorazlagalna. Postala je tudi naslov knjige Omarja El Akkada.
Povzema pa splošni problem liberalne in desničarske drže imperialističnega centra in malomeščanskega političnega oportunizma. Ne moremo reči, da ta v celoti izhaja iz osebnostnih lastnostih njegovih svetohlinskih nosilcev. Izhaja tudi iz objektivnih pojavov pomankljivosti buržoazne družbene misli in pomanjkanja izkušnje resnega zatiranja.
Letošnji cikel parlamentarnih volitev, obscenega obreda poniževanja delavskega razreda, bo drugačen od prejšnjih.
“Živimo v demokraciji. V najboljšem izmed možnih svetov. Ostali živijo v despotizmu, in moramo jih rešiti.” To je uradna pripoved uradnega Zahoda v zadnjih desetletjih. Ni odveč ponoviti, da gre za mitologijo in obliko primitivnega mišljenja.
Svet se že nekaj tednov obsedeno ukvarja z vsebino Epsteinovih dokumentov. O tem kulturno najbolj šokantnem dogodku zadnjih desetletjih pa, medtem, ko se na družbenih omrežjih vrstijo razkritja, ponaredki, špekulacije in pametne analize, klasični mediji večinoma molčijo. Kot da so v zadregi.
Večer je podelil novi bob leta. Ob ogledu celotne situacije se je težko ogniti vtisu, da je nagrada relikt določenega obdobja in simptom zatona klasičnih medijev.
Nominirani so bili zgledni predstavniki liberalnega svetovnega reda, ki obstaja samo še kot ritual.
Nagrado je prejel kolumnist Marko Radmilovič, ki je dejal: "Na začetku in koncu človekovega življenja, pa kar nekajkrat tudi vmes, stoji medicinska sestra. Ne Golob, ne Janša, ne Jezus, ne Mohamed, ne frak in ne talar. Nehajte se zajebavati in jih plačajte!"
