Špedicija

×

Sporočilo o napaki

Deprecated function: The each() function is deprecated. This message will be suppressed on further calls in menu_set_active_trail() (line 2404 of /home/vzmetsi/radiomars.si/includes/menu.inc).

Služba radia MARŠ za neredne prevoze oddaljenega zvoka in prenose koncertov ter prireditev. 

Žiga Brdnik, 4. 11. 2019 07:36, Špedicija

Fotografa Matjaž Rušt in Robert Marin sta julija preživela mesec dni v Mariboru v okviru rezidenčnega projekta Guest Room Maribor in v tem času posnela serijo fotografij, ki sta jo poimenovala enako kot naš podcast, z zdaj že skoraj ponarodelim geslom: Maribor Is The Future! V studiu radia YoureUp sta z nami delila vtise enomesečnega bivanja v mestu, ga primerjala z "najlepšim mestom na svetu" (tako se prosto po Jankoviću imenuje njun projekt fotografiranja Ljubljane) in nam približala svoj način izbiranja kadrov, motivov ter pers

Uredništvo, 30. 10. 2019 12:56, Špedicija

Tokrat v ponovitvi iz leta 2017 več elektornskih ritmov z Nemškega. Kaliforniji grozijo poplave, dostop do elektrike je omejen, zato avtor oddaje Arndt Peltner ni uspel pripraviti nove oddaje. Radio Goethe od 1996, ko se je avtor oddaje Arndt Peltner iz Nuremberga preseli v San Francisco, prinaša izbor glasbe iz Nemčije, Avstrije in Švice. Oddajo, ki jo producira KUSF, prenaša več sto radijskih postaj. 

Radio Študent, 29. 10. 2019 12:00, Špedicija

Poslušamo novo izdajo Kanomotis, Nostalgia EP, z Boštjanom Simonom se pogovarjamo o zasedbi There Be Monsters in novi izdaji, naslovljeni The Ark - pogovarjamo se tudi z Vazzom, in sicer o izdaji novega albuma JACOB, govorili bomo tudi z bendom Reach, ki so izdali EP prvenec, naslovljen More Than Us in pa pregledujemo glasbeno dogajanje.

Oddaja Radia Študent iz Ljubljane na sporedu to sredo ob 12. uri.

Žiga Brdnik, 28. 10. 2019 10:59, Špedicija

Ob otvoritvi dolgo pričakovanega mariborskega skateparka pri Osnovni šoli Leona Štuklja smo v studio radia YoureUp povabili dva izmed glavnih pobudnikov iniciative Maribor za sk8park: Iztoka Šumatiča, bolj poznanega pod ustvarjalnim imenom Eyeceeou, in Luko Pena, enega najbolj znanih slovenskih skaterjev.

Nika Bezeljak, 26. 10. 2019 11:23, Špedicija

Ko se neustrašni vojskovodja Macbeth vrača iz uspešno izbojevane vojne, sreča skrivnostne vešče, ki mu v skopih besedah napovejo osupljivo prihodnost. Takoj zatem ga doleti vest o nagradi, ki mu jo kralj podeljuje v zahvalo za junaštva; ta nagrada že uresničuje prvo prerokbo na njegovi poti do kraljevskega prestola.Čeprav je Macbeth kot vojak pobil nešteto ljudi, ga ob misli na krvavo zahrbtno dejanje, s katerim bi dosegel prerokovani cilj, obhajata strah in dvom. Njegova žena pa je trdno odločena in zahteva, naj bo Macbeth mož in uresniči svojo (in njeno) željo. Toda uboj kralja je samo prva v nizu okrutnosti, ki odtlej zaznamujejo njuno življenje.V tragediji Macbeth je svet scela potisnjen v temačnost in zlo: igra se začne s koncem vojne in konča z novo vojno, vmes se zvrstijo zločini, ki enako kot življenja nasprotnikov zakoncev Macbeth uničujejo tudi njiju sama, saj ju vse bolj razžirajo notranje stiske, strašljivi prividi in nespečne blodnje.

Nika Bezeljak, 25. 10. 2019 12:53, Špedicija

Gledališka predstava “REKA, REKA/ Syntapiens::IZ” je predstava o igralki Ivi Zupančič. Kmalu po drugi svetovni vojni je Iva Zupančič odigrala na "Odru 57" prelomne vloge: od Ismene v “Antigoni” Dominika Smoleta do predstave "Otroka reke" dramatika Daneta Zajca, ki je doživela svojo praizvedbo leta 1962. V njej je Iva Zupančič maestralno odigrala vlogo Reke. Ta pomemben gledališko-igralski trenutek se je nepričakovano ponovil v še bolj nepričakovanem dogodku na koncu XX. stoletja. Obe gledališki situaciji sta jo kanonizirali med največje gledališke igralke stoletja.
Iva Zupančič je dobitnica Borštnikovega prstana za leto 1997.

Nika Bezeljak, 24. 10. 2019 09:39, Špedicija

"Govorijo drug drugemu in je to pravo, enkratno družinsko srečanje. Oziroma govorijo drug mimo drugega: jasno, da razen v dramski fikciji takšno fantastično druženje, dokler se ne morejo pripeljati nanj s časovnim strojem, ni mogoče. Pa tudi sicer niso čisto celi. Ne samo zaradi smrti kot – vsaj za nas, ki smo še na tej strani in omejeni s predstavami o ločenosti – ostre in nezgrešljive ločnice med živimi in mrtvimi. Tudi zato, ker je ugotovitev za vse, ki jo dobimo ob branju drame, da pogosto niso bili odločevalci in tvorci, da niso bili subjekti v lastnem življenju, temveč so se jim godile nepredvidljive stvari, pogosto mimo njihove volje in v nasprotju z njo."

Matej Bogataj: Mrtvaški ples (odlomek)

Nika Bezeljak, 24. 10. 2019 09:37, Špedicija

V vsaki od enajstih epizod serije Abonma Borštnik v realnem času predstave opisujemo in komentiramo po eno od tekmovalnih predstav 54. Festivala Borštnikovo srečanje. Tih vdih spremljajo: Benjamin Zajc, dramaturg, Mirana Trnjanin, igralka, in Varja Hrvatin, dramatičarka.

Radio Študent, 23. 10. 2019 12:00, Špedicija

V tokratnji oddaji poslušamo Mojco Kamnik, intervju z Beepblip o njeni novi izdaji pri Kamizdat, noise for strings, vol. 1, intervju z Davidom Nikom Lipovcem, bobnarjem aktualnih klubskih maratoncev Pantaloons o njihovem novem EP-ju, intervju z M O R V E R N O M o novi ambientali izdaji AMBIENTALO ter o prihajujočem EP-ju Hawaii ter ostale glasbene novosti in napovedi z domače scene.

Nika Bezeljak, 23. 10. 2019 10:40, Špedicija

V vsakem ljubezenskem odnosu obstaja trenutek, ko čutimo, da v bistvu ne poznamo niti sebe niti človeka, ki se je nenadoma pojavil ob nas, skupaj s tem pa tudi ne realnosti, ki je to srečanje omogočila. To je na primer trenutek prvega srečanja. Ta novi odnos s tujcem ustvari razpoko v našem doživljanju realnosti, razpoko, ki bi jo radi čim prej zapolnili, da bi lahko to novoodkrito ljubezen vključili v svet, v katerem živimo, da jo kljub vsem oviram naredimo mogočo. V trenutku, ko nam to uspe, vsaka možna radikalnost tega odnosa izgine. Toda Fassbinder nam, s soočenjem prvega in zadnjega Emmijinega in Alijevega plesa, ponuja vpogled v to, da je ta razpoka potencialno vedno tukaj in da kljub vsemu obstaja upanje, da človek, ki ga ljubimo, tako kot svet, v katerem živimo, za vedno ostane tujec.
Milan Marković Matthis: Ljubiti tujca (odlomek)